Kako je Jezus gledal na politiko?

EVANGELISTI pri opisovanju Jezusovega javnega delovanja omenijo nekaj priložnosti, ko je bil Jezus v neposrednem stiku s svetom politike. Na primer, kmalu po krstu, ko je bil star približno 30 let, mu je Hudič dal možnost, da postane vladar sveta. Kasneje ga je množica želela postaviti za svojega kralja. Ob še kasnejši priložnosti so ga ljudje želeli pripraviti do tega, da bi postal politični aktivist. Poglejmo si, kako se je Jezus odzval, ko so želeli, da bi postal:

Vladar sveta. Evangeliji poročajo, da je Hudič Jezusu ponudil, da bi vladal nad »vsemi kraljestvi sveta«. Pomislite, koliko dobrega bi Jezus lahko naredil za trpeče človeštvo, če bi imel v rokah svetovno oblast! Le kateri politično naravnan posameznik, ki ga iskreno skrbi za napredek človeštva, bi zavrnil takšno ponudbo? Pa vendar jo je Jezus zavrnil. (Matej 4:8–11) Glede na to, da je dokazal, da mu ljudje veliko pomenijo, je moral imeti res dober razlog, da je to storil.

Kralj. Mnogi ljudje, ki so takrat živeli, so si obupno želeli voditelja, ki bi znal rešiti njihove ekonomske in politične probleme. Jezus je s svojimi sposobnostmi nanje naredil vtis, zato so želeli, da bi se spustil v politiko. Toda kako se je odzval na to? Evangelist Janez pravi: »Ker pa je Jezus vedel, da bodo vsak čas prišli in ga prijeli, da bi ga postavili za kralja, se je čisto sam spet umaknil na goro.« (Janez 6:10–15) Jasno je, da se ni hotel udejstvovati na političnem področju.

Politični aktivist. Razmislite o tem, kaj se je zgodilo nekaj dni prej, preden so Jezusa usmrtili. Skupaj so k njemu prišli učenci farizejev, ki so podpirali neodvisnost od rimskega imperija, in herodovci, pripadniki politične stranke, naklonjene Rimu. Hoteli so ga prisiliti, da bi se politično opredelil. Vprašali so ga, ali naj bi Judje plačevali davke Rimu.

Evangelist Marko je zapisal Jezusov odgovor: »‚Zakaj me preizkušate? Prinesite mi denarij, da ga pogledam.‘ Prinesli so mu ga. In  on jih je vprašal: ‚Čigava podoba in napis sta to?‘ Odvrnili so mu: ‚Cesarjeva.‘ Jezus pa jim je rekel: ‚Dajte cesarju, kar je cesarjevega, Bogu pa, kar je Božjega.‘« (Marko 12:13–17) V zvezi z razlogom za takšen Jezusov odgovor avtor knjige Church and State—The Story of Two Kingdoms sklene: »Odklonil je vlogo političnega mesija in skrbno začrtal mejo med tem, kar pripada cesarju, in tem, kar pripada Bogu.«

To ne pomeni, da je bilo Kristusu vseeno za probleme, kot so revščina, korupcija in krivica. Pravzaprav nam Sveto pismo pokaže, da je bil močno pretresen nad pomilovanja vrednim stanjem ljudi, ki so prihajali k njemu. (Marko 6:33, 34) Kljub temu da so si mnogi prizadevali, da bi ga vpletli v takratna pereča vprašanja, Jezus ni sprožil kampanje, s katero bi s sveta odpravil krivice.

Iz teh primerov je očitno, da je Jezus zavračal sodelovanje v političnih zadevah. Kako pa je z današnjimi kristjani? Kako naj bi ravnali?