Monika: Danes želim vsem ljudem v vaši okolici izročiti traktat z naslovom Ali bi radi spoznali resnico?. Ta izvod je za vas.

Sonja: Ali je verske vsebine?

Monika: Ja. Poglejte si teh šest vprašanj na prvi strani. Katero od teh vprašanj . . .

Sonja: Vas bom kar ustavila. Z menoj samo zapravljate čas.

Monika: Zakaj tako mislite?

Sonja: Zato ker nisem ravno prepričana, da Bog obstaja.

Monika: Cenim vašo iskrenost. Vas lahko vprašam, ali že od nekdaj tako razmišljate?

Sonja: Niti ne, v otroštvu sem hodila v cerkev. Sedaj pa že dolgo ne hodim več.

Monika: A tako. Mimogrede, naj se vam predstavim. Ime mi je Monika.

Sonja: Jaz pa sem Sonja.

Monika: Veste Sonja, nisem prišla zato, da bi vam vsiljevala svoje verovanje. Me pa zanima, ali vas je kaj konkretnega navedlo na to, da ste začeli dvomiti o obstoju Boga?

Sonja: Ja. Moja mama je imela pred 17 leti prometno nesrečo.

Monika: Žal mi je, da se je to zgodilo. Ali je bila poškodovana?

Sonja: Ja, od takrat je paralizirana.

Monika: To je pa res žalostno. Verjetno zaradi tega trpite.

Sonja: Zelo. Ves čas se sprašujem: Če Bog obstaja, zakaj je potem dopustil, da se je to zgodilo? Zakaj dopušča, da tako trpimo?

Monika: Povsem naravno je, da se tako počutite in da se to sprašujete. Ko človek trpi, si postavlja takšna vprašanja. Postavljali so si jih celo nekateri verni moški in ženske v biblijskih časih!

Sonja: A res?

Monika: Ja. Ali vam smem pokazati en tak primer iz Svetega pisma?

Sonja: To bi me pa zanimalo.

Monika: Poglejte, kaj je zvesti prerok Habakuk vprašal Boga. Zapis o tem najdemo v Habakuku, v 1. poglavju, 2. in 3. vrstici: »Jehova, kako dolgo bom še klical na pomoč, pa ne slišiš? Kako dolgo te bom še klical na pomoč zaradi nasilja, pa ne rešiš? Zakaj mi daješ gledati húdo?« Kaj pravite, ali niso ta vprašanja podobna vašim?

Sonja: Ja, so.

Monika: Bog Habakuka zaradi teh vprašanj ni nikoli oštel, niti mu ni rekel, da mu pač manjka vere.

Sonja: Zanimivo.

Monika: Iz Svetega pisma spoznamo, da Bog opazi, ko trpimo, in da mu ni vseeno za to.

Sonja: Kaj hočete reči?

Monika: Naj vam pokažem primer iz 2. Mojzesove 3:7. Ali bi lahko to vrstico vi prebrali?

Sonja: Lahko. Tu piše: »Jehova je nadaljeval: ‚Videl sem stisko svojega ljudstva, ki je v Egiptu, in slišal sem, kako vpije zaradi tistih, ki ga priganjajo k delu. Da, dobro poznam njegove bolečine.‘«

 Monika: Hvala. Kaj bi rekli? Ali Bog glede na to vrstico vidi, kdaj njegovo ljudstvo trpi?

Sonja: Videti je že tako.

Monika: In Bog s tem, kar doživljamo, ni samo bežno seznanjen. Poglejte še enkrat zadnji del vrstice. Bog je rekel: »Dobro poznam njegove bolečine.« Ali bi te besede lahko povedal hladen, vzvišen Bog?

Sonja: Najbrž ne.

Monika: Seveda je opaziti stisko eno, biti zraven še ganjen – sočustvovati s človekom v stiski – pa je nekaj čisto drugega.

Sonja: To je res.

Monika: S tem v mislih si poglejva še eno biblijsko vrstico, ki govori o trpljenju Božjega ljudstva. To je Izaija 63:9. Prvi del te vrstice pravi: »V vseh njihovih nadlogah je tudi [Bog] sam čutil bolečino.« Kaj bi rekli, ali se je Boga dotaknilo trpljenje njegovega ljudstva?

Sonja: Ja, sliši se že tako.

Monika: Dejstvo je, da se Bog resnično zanima za nas in da mu nikakor ni všeč, ko vidi, da trpimo. Kadar mi čutimo bolečino, jo čuti tudi on.

Monika: Preden se poslovim, bi vam rada povedala še eno misel.

Sonja: Prav.

Monika: Razmislite, kaj nam Sveto pismo pove o Božji moči. Vrstica, ki jo imam v mislih, je Jeremija 10:12. Bi jo lahko prosim vi prebrali?

Sonja: Lahko. Takole pravi: »On je s svojo močjo naredil zemljo, s svojo modrostjo je utrdil rodovitna tla in s svojo razumnostjo razpel nebo.«

Monika: Hvala. Razmisliva za trenutek o tej vrstici. Ali ni res, da mora imeti Bog veliko moč, da je lahko ustvaril prostrano vesolje in vse v njem?

Sonja: Nedvomno.

Monika: Kaj pravite, če ima Bog tolikšno moč, da je ustvaril vse, kar obstaja, ali ne bi potem pričakovali, da ima tudi toliko moči, da ima pod nadzorom svoje stvarstvo?

Sonja: Ja, bi.

Monika: Še enkrat pomislite na svojo mamo. Zakaj vas boli, ko jo vidite trpeti?

Sonja: Ker jo imam rada. Ona je vendar moja mama.

Monika: Če bi jo lahko pozdravili, ali bi to storili?

Sonja: Seveda.

Monika: Pomislite, kaj to pomeni. Iz Svetega pisma sva spoznali, da Bog opazi naše trpljenje, da čuti z nami in da ima veliko moč. Si torej lahko zamislite, kako zelo se mora obvladovati, da že sedaj ne ukrepa in nas odreši trpljenja?

Sonja: S tega zornega kota pa o tem nisem še nikoli razmišljala.

Monika: Kaj, če ima Bog kakšen tehten razlog za to, da še ni posegel vmes in odpravil naših problemov? *

Sonja: Hm, mogoče pa res.

Monika: Slišim, da vam zvoni telefon, zato bi vas obiskala kdaj drugič, če vam je prav, in bi lahko takrat nadaljevali pogovor.

Sonja: Hvala. To bi bilo lepo. *