V gorah Obljubljene dežele »boš kopal baker«
Skupina arheologov je pregledovala soteske in jame v judejski pustinji. Visoko v strmi pečini so naleteli na jamo. Ali bodo v njej našli kaj dragocenega, morda starodavne predmete ali rokopise, kot so denimo Mrtvomorski zvitki? Na svoje presenečenje so res odkrili dragoceno najdbo, ki so jo kasneje poimenovali zaklad Nahal Mišmar.
TA NAJDBA, ki so jo marca 1961 našli v skalni razpoki, zavito v rogoznico, je vsebovala več kot 400 večinoma bakrenih predmetov. Med njimi so bile krone, žezla, orodje, buzdovani in drugo orožje. Najdba je zanimiva za bralce Svetega pisma, saj v 1. Mojzesovi 4:22 piše, da je Tubal Kajin »koval vsakovrstno orodje iz bakra in železa«.
Mnoga vprašanja glede izvora in preteklosti te najdbe so ostala neodgovorjena. Vendar pa to odkritje pokaže, da so ljudje v svetopisemskih deželah že zelo zgodaj v zgodovini kopali, talili in ulivali baker.
NAHAJALIŠČA BAKRA V OBLJUBLJENI DEŽELI
Mojzes je Izraelcem tik pred vstopom v Obljubljeno deželo dejal: »[V] gorah [dežele] boš kopal baker.« (5. Mojzesova 8:7–9) Arheologi so v Izraelu in Jordaniji odkrili številne kraje, kjer so v starem veku kopali in talili baker, denimo v Feinanu, Timni in Kirbat en-Nahasu. Kaj ta najdišča odkrivajo?
Pokrajina v Feinanu in Timni je posejana s plitvimi jamami. Tukaj so rudarji vsaj 2000 let kopali bakrovo rudo. Obiskovalec lahko še danes v kamnih, ki ležijo naokoli, opazi zelene lise – znak, da vsebujejo baker. Staroveški rudarji so s kamnitim orodjem marljivo lomili skalo in iz vidnih rudnih žil kopali bakrovo rudo. Ko je rude zmanjkalo, so s kovinskim orodjem kopali globlje ter tako povečali jame in naredili globoke jaške in rove. Opis kopanja rude najdemo v svetopisemski Jobovi knjigi. (Job 28:2–11) To je bilo fizično težaško delo; od tretjega do petega stoletja so denimo rimske oblasti najhujše zločince in druge zapornike kaznovale tako, da so jih poslale na delo v feinanske rudnike bakra.
V Kirbat en-Nahasu (kar pomeni »ostanki bakra«) so našli velikanske kupe žlindre, dokaz, da so tu na veliko talili bakrovo rudo. Strokovnjaki so prepričani, da je ta ruda prišla iz bližnjih rudnikov, denimo tistih v Feinanu in Timni. Da so lahko baker pridobili iz rude, so morali s pomočjo pihalnih cevi in nožnih mehov temperaturo žerjavice dvigniti na približno 1200 °C in to temperaturo obdržati osem do deset ur. Običajno so iz 5 kilogramov rude dobili kakšen kilogram bakrenih ingotov, iz teh pa so nato lahko ulili različne predmete.
UPORABA BAKRA V STAROVEŠKEM IZRAELU
Bog Jehova je Izraelcem na gori Sinaj jasno povedal, da naj pri izdelavi svetega šotora in kasneje templja v Jeruzalemu uporabijo to sijočo kovino, ki je bila na voljo v teh krajih. (2. Mojzesova, 27. poglavje) Izraelci so se morda naučili obdelovati kovino v Egiptu ali pa so imeli nekaj znanja glede tega že prej. Ko so šli iz Egipta, so že znali narediti ulito tele. Znali so tudi izdelati mnoge bakrene predmete, ki so jih potrebovali v svetem šotoru, denimo velik umivalnik, lonce, ponve, lopate in vilice. (2. Mojzesova 32:4)
Ko so Izraelci kasneje potovali po pustinji, najbrž okoli Punona (verjetno današnji Feinan), ki je bogat z bakrom, so se pritoževali nad mano in pomanjkanjem vode. Jehova je nadnje za kazen poslal strupene kače, in mnogi so umrli. Ko so se Izraelci pokesali, je Mojzes zanje prosil Jehova in ta mu je naročil, naj izdela bakreno kačo in jo pritrdi na dolg drog. Poročilo pravi: »Če je torej koga pičila kača in je ta uprl pogled v bakreno kačo, je ostal živ.« (4. Mojzesova 21:4–10; 33:43)
BAKER V DNEH KRALJA SALOMONA
Veliko stvari v jeruzalemskem templju je bilo narejenih iz bakra.
Kralj Salomon je za opremo templja v Jeruzalemu porabil velikanske količine bakra. Večino ga je priskrbel njegov oče David, in sicer od podjarmljenih Sircev. (1. kroniška 18:6–8) Bakreno »ulito morje«, ogromen bazen, ki so ga uporabljali duhovniki za umivanje, je imelo prostornino 66.000 litrov, tehtalo pa je nekje do 30 ton. (1. kraljev 7:23–26, 44–46) Ob vhodu v tempelj sta stala dva ogromna bakrena stebra. Visoka sta bila 8 metrov, na vrhu sta imela 2,2 metra visoko glavo oziroma kapitel, v premeru pa sta merila 1,7 metra. Znotraj sta bila votla, njuna debelina pa je bila 7,5 centimetra. (1. kraljev 7:15, 16; 2. kroniška 4:17) Človek kar osupne, ko pomisli na to, kako velikanske količine bakra so porabili zgolj za te predmete.
Baker so v biblijskih časih na veliko uporabljali tudi v vsakdanjem življenju. V Bibliji lahko denimo beremo o bakrenem orožju, okovih, glasbilih in vratih. (1. Samuelova 17:5, 6; 2. kraljev 25:7; 1. kroniška 15:19; Psalm 107:16) Jezus je omenil bakreni denar, ki so ga nosili v pasu, apostol Pavel pa »bakrarja Aleksandra«. (Matej 10:9; 2. Timoteju 4:14)
Za arheologe in zgodovinarje je skrivnostni zaklad Nahal Mišmar in to, kje so v biblijskih časih ležala bogata nahajališča bakra, še danes precejšnja uganka. Ne glede na to pa je bila, kot pravi svetopisemsko poročilo, dežela, ki so jo Izraelci dobili v last, dobra dežela, v katere gorah so kopali baker. (5. Mojzesova 8:7–9)
