NEKI raziskovalec je nedavno anketiral več kot 800 mladostnikov različnih veroizpovedi. Vprašal jih je, ali verjamejo, da Jezus odgovarja na molitve. Več kot 60 odstotkov jih je odgovorilo, da so v to povsem prepričani. Vendar pa je neka mladostnica na anketi prečrtala ime Jezus in na njegovo mesto napisala »Bog«.

Kaj menite? Ali naj bi molili k Jezusu ali Bogu? * Da bi dobili odgovor na to vprašanje, si najprej poglejmo, kaj je Jezus učil svoje učence glede tega, kako naj molijo.

Jezus nas je učil, h komu naj bi molili, in nam to tudi pokazal z zgledom.

KAJ JE UČIL: Jezusa je eden od učencev prosil: »Gospod, nauči nas moliti.« Jezus mu je odvrnil: »Kadar molite, recite: ‚Oče.‘« (Luka 11:1, 2) Poleg tega je v svojem znamenitem govoru na gori spodbujal svoje poslušalce, naj molijo. Rekel je: »Moli k svojemu Očetu.« Poleg tega jim je zagotovil: »Bog, Vaš Oče, ve, kaj potrebujete, še preden ga prosite.« (Matej 6:6, 8) Jezus je zadnji večer, ki ga je preživel kot človek, svojim učencem rekel: »Kar koli boste Očeta prosili, vam bo dal v mojem imenu.« (Janez 16:23) Jezus nas je torej učil, naj molimo k njegovemu in našemu Očetu, Bogu Jehovu. (Janez 20:17)

KAJ JE POKAZAL Z ZGLEDOM: Jezus je v skladu s tem, kar je druge učil, tudi sam molil: »Javno te hvalim, Oče, Gospodar neba in zemlje.« (Luka 10:21) Ob neki drugi priložnosti je »povzdignil oči proti nebu in rekel: ‚Oče, zahvaljujem se ti, da si me uslišal.‘« (Janez 11:41) In ko je umiral, je molil: »Oče, v tvoje roke izročam svojega duha.« (Luka 23:46) Jezus je molil k svojemu nebeškemu Očetu, »Gospodarju neba in zemlje«, in s tem vsem nam dal jasen zgled, ki naj bi ga posnemali. (Matej 11:25; 26:41, 42; 1. Janezovo 2:6) Ali so Jezusovi zgodnji učenci njegova navodila razumeli enako?

Nekaj tednov po Jezusovi vrnitvi v nebesa, so nasprotniki pričeli njegove učence nadlegovati in jim groziti. (Apostolska dela 4:18) Učenci so se seveda zatekli k molitvi in prosili za pomoč. Koga pa so v molitvi prosili za pomoč? »Enodušno [so] povzdignili glas k Bogu« in ga prosili, da jim še naprej pomaga »po imenu« njegovega »svetega služabnika Jezusa«. (Apostolska dela 4:24, 30) Učenci so očitno upoštevali Jezusova navodila glede molitve. Molili so k Bogu, in ne k Jezusu.

Leta kasneje je apostol Pavel pojasnil, kako so on in njegovi sodelavci molili. Sokristjanom je napisal: »Vedno, kadar molimo za vas, se Bogu, Očetu našega Gospoda Jezusa Kristusa, zahvaljujemo.« (Kološanom 1:3) Poleg tega je sovernikom še napisal: »V imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa se vedno za vse zahvaljujte našemu Bogu in Očetu.« (Efežanom 5:20) Iz teh besed spoznamo, da je Pavel spodbujal druge, naj  molijo k »Bogu in Očetu« ter ga prosijo »za vse«, in to seveda v Jezusovem imenu. (Kološanom 3:17)

Tudi mi lahko, podobno kakor zgodnji kristjani, svojo ljubezen do Jezusa pokažemo tako, da upoštevamo njegova navodila glede molitve. (Janez 14:15) Če molimo samo k našemu nebeškemu Očetu, potem bodo imele besede iz Psalma 116:1, 2 za nas še večjo težo. Tam piše: »V meni se prebuja ljubezen, ker Jehova sliši moj glas [. . .]. Vse dni svojega življenja ga bom klical.« *