Ljudje že od nekdaj sanjajo o tem, kako lepo bi bilo, če bi človek živel večno mlad in zdrav. Žal pa je kruta resničnost ta, da vsi umiramo. Zgoraj zapisane besede, ki jih je izrekel Job pred več kot tri tisoč leti, so še kako resnične.

Želja, da bi živeli večno, je močna in je skupna vsem ljudem. V Svetem pismu piše, da nam je Bog položil v srce hrepenenje po večnosti, pa tudi željo, da bi jo razumeli. (Pridigar 3:11) Ali bi bilo torej razumno, da bi nam ljubeči Bog vsadil željo, ki bi bila za nas povsem nedosegljiva? Če odgovarjate z ne, imate prav. Božja Beseda glede smrti pravi, da je sovražnik, in obljublja, da bo uničena. (1. Korinčanom 15:26)

Smrt je brez dvoma naš sovražnik. Noben razumen človek je ni vesel. Ko se nam bliža nevarnost, se ji skušamo ogniti, se pred njo skriti ali pa zbežati. Kadar zbolimo, iščemo načine, kako bi okrevali. Delamo vse, kar lahko, da bi se ognili smrti.

Ali lahko upravičeno verjamemo, da bo ta pradavni sovražnik uničen? Da, lahko. Naš Stvarnik, Bog Jehova, nas ni ustvaril, da bi živeli le nekaj let, nato pa umrli. To, da umiramo, ni bilo del njegovega namena. Bog je ljudem namenil večno življenje na Zemlji, in kar se nameni, tudi izpolni. (Izaija 55:11)

Kako bo torej smrt uničena? Skozi vso zgodovino si ljudje prizadevajo odpraviti smrt, vendar brez uspeha. V današnjih dneh se to prizadevanje nadaljuje. Znanstveniki so razvili cepiva in zdravila, s katerimi obvladujejo nekatere bolezni. Pogledali so v gensko zgradbo živih bitij. Marsikje danes ljudje v povprečju živijo dlje, kakor so pred stoletjem. Toda smrt še zdaleč ni premagana. »Vsi se vračajo v prah,« piše v Svetem pismu. (Pridigar 3:20)

Dobra novica je, da se nam ni treba zanašati na človeško iznajdljivost, zato da bi rešili to zelo staro težavo. Bog Jehova je že pripravil vse potrebno, da nas reši pred smrtjo. Glavno vlogo pri tej pripravi ima Jezus Kristus.