Malo preden so Izraelci pred približno 3500 leti vstopili v Obljubljeno deželo, jim je Bog rekel, da jih bo varoval »hudih [...] bolezni«, ki so jih poznali v Egiptu. (5. Mojzesova 7:15) To je med drugim naredil tako, da jim je dal podrobna navodila za preprečevanje bolezni in higieno. Na primer:

•   Zakon je od njih zahteval, da se kopajo in perejo oblačila. (3. Mojzesova 15:4–27)

•   Glede človeških iztrebkov je Bog rekel: »Zunaj tabora pa imej zaseben kraj, kamor boš hodil. In med svojim orodjem imej lopatico; ko boš šel ven opravit potrebo, z njo izkoplji luknjo ter se obrni in svoje iztrebke zagrebi.« (5. Mojzesova 23:12, 13)

•   Tisti, za katerega se je sklepalo, da ima nalezljivo bolezen, je moral biti v karanteni oziroma za nekaj časa ločen od drugih. Če je ozdravel, se je moral, preden se je vrnil med ljudstvo, okopati in oprati svoja oblačila, da bi veljal za »čistega«. (3. Mojzesova 14:8, 9)

•   Kdor koli se je dotaknil trupla, je moral v karanteno. (3. Mojzesova 5:2, 3; 4. Mojzesova 19:16)

 V zakonih, ki jih je Bog dal Izraelcem, so se odražali pogledi na higiensko-sanitarne ukrepe, ki so bili zelo napredni.

 Drugje so prevladovali primitivni higienski standardi. Na primer:

•   Smeti se je odlagalo na ulice. Onesnažena voda, okužena hrana in razni odpadki so ustvarjali nehigienske razmere, ki so prispevale k visoki stopnji obolevnosti ljudi in umrljivosti dojenčkov.

•   Starodavni zdravniki so vedeli zelo malo ali sploh nič o škodljivih mikroorganizmih. Egipčani so uporabljali »zdravila«, kot so kuščarjeva kri, pelikanovi iztrebki, mrtve miši, urin in plesniv kruh. Prav tako so pri zdravljenju pogosto uporabljali človeške in živalske iztrebke.

•   Starodavni Egipčani so obolevali zaradi različnih parazitov iz okužene vode reke Nil in njenih namakalnih kanalov. Prav tako je veliko otrok v Egiptu umrlo zaradi diareje in podobnih bolezni, ki so bile posledica okužene hrane.

 Po drugi strani pa so imeli Izraelci koristi in sorazmerno dobro zdravje, če so upoštevali predpise v Božji postavi.