•  Zakaj je pomembno, kaj jeste

•  Štirje nasveti za varno hrano

•  Trije nasveti za zdravo prehranjevanje

•  Pogoste zmote

 Vaše zdravje je delno odvisno od tega, kaj jeste. Če uživate varno in zdravo hrano, si lahko izboljšate zdravje. Hrana, ki ni varna in hranljiva, pa lahko vodi do resnih zdravstvenih težav. Podobno lahko tudi manj kvalitetno gorivo povzroči težave pri avtu. Morda se ne pojavijo takoj, ampak enkrat se bodo. (Galačanom 6:7)

 Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) pravi, da vsako državo na svetu prizadene vsaj ena od oblik podhranjenosti – ta izraz ne pomeni samo slabe hranjenosti, ampak lahko pomeni tudi prekomerno telesno težo. Pogosto lahko uživanje nehranljive hrane ali pijač poveča tveganje za srčne bolezni, kapi, sladkorno bolezen ali raka. Glede na neko raziskavo je v letu 2017 zaradi slabe hranjenosti umrlo najmanj 11 milijonov ljudi. SZO ocenjuje, da okužena hrana vsak dan ubije več kot tisoč ljudi, na stotine ljudi pa ima zdravstvene težave.

 Sveto pismo spodbuja k zdravemu prehranjevanju. V njem piše, da je Bog »vir življenja«. (Psalm 36:9) Življenje je darilo. Hvaležnost za to darilo lahko pokažemo tako, da skrbimo za svoje zdravje in zdravje svoje družine. Preberite si, kako lahko to storite.

 1. Pripravite varno hrano.

 Zakaj? Škodljivi mikroorganizmi a v okuženi hrani in vodi lahko vdrejo v tvoje telo in povzročijo bolezni.

 Zdravstveni strokovnjaki priporočajo:

•   Preden začnete pripravljati hrano, si roke umijte z vodo in milom. b Roke si drgnite najmanj 20 sekund. Dobro si zdrgnite kožo na hrbtni strani rok in med prsti ter si očistite umazanijo pod nohti. Nato si roke temeljito sperite in jih zbrišite.

•   Ko pomivate desko za rezanje, posodo in kar je v stiku s hrano, uporabite detergent za pomivanje posode in vodo. Poleg tega ne uporabljajte iste deske za surovo hrano in hrano, ki jo boste kuhali.

•   Umijte vse sadje in zelenjavo in jo tudi razkužite, če živite na področju, kjer se za zalivanje poljščin uporablja voda, okužena z živalskimi ali človeškimi iztrebki.

 2. Ločite surovo in kuhano hrano.

 Zakaj? Mikroorganizmi iz surove hrane, kot je na primer meso in njegovi sokovi, bodo okužili drugo hrano.

 Zdravstveni strokovnjaki priporočajo:

•   Surova hrana, še posebej meso, ne bi smela priti v stik s pripravljeno hrano že pri transportu iz trgovine.

•   Ko končate z rezanjem surovega mesa na deski, temeljito operite roke, nož in desko ter šele nato režite kakšno drugo hrano.

 3. Prepričajte se, da je hrana res dobro kuhana.

 Zakaj? Škodljivi mikroorganizmi se uničijo šele na dovolj visoki temperaturi.

 Zdravstveni strokovnjaki priporočajo:

•   Vsa hrana bi se morala kuhati vsaj 30 sekund na 70 °C, vključno z mesom in njegovo sredico.

•   Juho in enolončnice segrejte do vrelišča.

•   Že pripravljeno hrano segrevajte, dokler ni vroča in se iz nje ne kadi.

 4. Hrana naj bo na varni temperaturi.

 Zakaj? Če je hrana na temperaturi od 5 do 60 °C le 20 minut, se število bakterij v njej podvoji. Če surovo meso ni shranjeno na varni temperaturi, lahko nekatere bakterije proizvajajo strupe, ki se ne uničijo niti s kuhanjem.

 Zdravstveni strokovnjaki priporočajo:

•   Da bi upočasnili ali ustavili razmnoževanje mikroorganizmov, naj bo hrana vroča ali mrzla, ne pa mlačna.

•   Hrana naj ne bo na sobni temperaturi več kot dve uri ali na temperaturi, višji od 32 °C, več kot eno uro.

•   Ko skuhano hrano servirate, poskrbite, da bo še vroča.

 1. Vsak dan jejte različne vrste sadja in zelenjave.

 Sadje in zelenjava je pomemben vir vitaminov, mineralov in ostalih pomembnih snovi za dobro zdravje. SZO pravi, da naše telo potrebuje vsaj pet porcij sadja oziroma zelenjave na dan. V te porcije ne spada krompir in ostala zelenjava, ki vsebuje škrob.

 2. Jejte zmerne količine maščob in olj.

 SZO priporoča, da omejite vnos ocvrte, industrijsko pripravljene in hitro pripravljene hrane, ki pogosto vsebuje nezdrave maščobe. Če je mogoče, uporabljajte rastlinska olja z nenasičenimi maščobnimi kislinami. c Ta olja so boljša od tistih, ki imajo veliko nasičenih maščobnih kislin.

 3. Omejite vnos soli in sladkorja.

 SZO priporoča, naj odrasli omejijo dnevni vnos soli na manj kot eno zvrhano čajno žličko. Priporoča tudi to, da naj bi na dan zaužili manj kot 60 mililitrov enostavnih sladkorjev. d Sladkor je glavna sestavina industrijsko pripravljene hrane in pijače. Približno 350 mililitrov brezalkoholne pijače vsebuje okoli 50 mililitrov sladkorja. Brezalkoholne pijače vsebujejo veliko kalorij, ampak imajo zelo majhno hranilno vrednost oziroma je sploh nimajo.

 V Svetem pismu piše: »Ostroumen človek opazi húdo in se skrije, neizkušeni pa gredo naprej in žanjejo posledice.« (Pregovori 22:3) Če ravnate modro in spremenite svoje prehranjevalne navade, pokažete Bogu, da cenite življenje in zdravje.

 Zmota: »Tako dolgo že jem nezdravo hrano, da mi ne bo pomagalo, če zdaj spremenim prehranjevalne navade.«

 Dejstvo: Raziskovalci so ugotovili, da zdrava prehrana zmanjša tveganje za prezgodnjo smrt. Če boste vztrajali pri zdravem načinu prehranjevanja, vam bo to gotovo koristilo.