Kaj Sveto pismo pravi o devici Mariji?
Sveto pismo odgovarja
V Svetem pismu piše, da je Jezusova mama Marija imela edinstveno čast, da je rodila Jezusa, ko je bila še devica. Ta čudež je bil napovedan v Izaijevi knjigi, njegova izpolnitev pa je bila zapisana v Matejevem in Lukovem evangeliju.
Izaija je v prerokbi glede rojstva Mesija napovedal: »Glej! Mladenka bo zanosila in rodila sina.« (Izaija 7:14) Evangelijski pisec Matej je po Božjem navdihnjenju Izaijevo prerokbo povezal z Marijinim spočetjem Jezusa. Matej je po poročilu o tem, da je Marija po čudežu zanosila, dodal: »Vse to pa se je zgodilo zato, da bi se izpolnilo, kar je Jehova govoril po svojem preroku, namreč: ‚Glej! Devica a bo zanosila in rodila sina, in dali mu bodo ime Emánuel,‘ kar v prevodu pomeni ‚z nami je Bog‘.« (Matej 1:22, 23)
To, da je Marija zanosila po čudežu, je zapisal tudi evangelijski pisec Luka. Napisal je, da je Bog poslal angela Gabriela »k devici, ki je bila zaročena z možem iz Davidove hiše, z Jožefom. Devici pa je bilo ime Marija.« (Luka 1:26, 27) Ko je Marija slišala, da bo rodila Jezusa, Mesija, je tudi sama zase rekla, da je devica, in to z naslednjimi besedami: »Kako se bo to zgodilo, ko pa še nisem imela spolnih odnosov z moškim?« (Luka 1:34)
Kako bi lahko devica rodila?
Marija je zanosila po svetem duhu, ki je Božja moč na delu. (Matej 1:18) Mariji je bilo rečeno: »Nadte bo prišel sveti duh in obsenčila te bo moč Najvišjega. Zato se bo to, kar se bo rodilo, imenovalo sveto, Božji Sin.« b (Luka 1:35) Bog je čudežno prenesel življenje svojega Sina v maternico Marije, in tako povzročil, da je spočela otroka.
Kakšen je bil namen deviškega rojstva?
Bog je z deviškim rojstvom Jezusu priskrbel popolno človeško telo, da bi Jezus lahko odrešil človeštvo greha in smrti. (Janez 3:16; Hebrejcem 10:5) Bog je Jezusovo življenje prenesel v Marijino maternico. Očitno je Božji sveti duh nato zarodek ščitil pred nepopolnostjo. (Luka 1:35)
Jezus se je zato rodil kot popoln človek – takšen, kakršen je bil Adam, preden je grešil. V Svetem pismu o Jezusu piše: »On se ni z ničimer pregrešil.« (1. Petrovo 2:22) Jezus je lahko kot popoln človek plačal odkupnino, da bi človeštvo odrešil greha in smrti. (1. Korinčanom 15:21, 22; 1. Timoteju 2:5, 6)
Ali je Marija ostala devica?
Sveto pismo ne uči, da je bila Marija vse svoje življenje devica. Pravzaprav pokaže, da je imela več otrok. (Matej 12:46; Marko 6:3; Luka 2:7; Janez 7:5)
Ali dogma o »brezmadežnem spočetju« temelji na Svetem pismu?
Ne. Dogma o brezmadežnem spočetju je glede na New Catholic Encyclopedio »prepričanje, da devica Marija od začetka svojega življenja, tj. od spočetja, ni imela IZVIRNEGA GREHA. Ostalo človeštvo je podedovalo greh [...]. Toda Marija je bila po edinstveni MILOSTI obvarovana pred izvirnim grehom.« c
V nasprotju s tem pa nikjer v Svetem pismu ne piše, da Marija ni imela izvirnega greha. (Psalm 51:5; Rimljanom 5:12) Pravzaprav je pokazala, da je grešna, ko je darovala žrtev za pokritje grehov, kar je od vseh žensk, ki so rodile, zahtevala Mojzesova postava. (3. Mojzesova 12:2–8; Luka 2:21–24) New Catholic Encyclopedia navaja: »V Svetem pismu to ni nedvoumno omenjeno [...]. [To dogmo] uči Cerkev.«
Kako naj bi gledali na Marijo?
Marija je odličen zgled vere, poslušnosti, ponižnosti in močne ljubezni do Boga. Je ena izmed zvestih posameznikov, ki naj bi jih posnemali. (Hebrejcem 6:12)
Kljub temu da je kot Jezusova mama imela edinstveno vlogo, Sveto pismo ne uči, da bi jo morali častiti ali moliti k njej. Jezus svoji mami ni izkazoval posebne časti in tega ni naročil niti svojim sledilcem. Pravzaprav je Marija omenjena le v evangelijih in enkrat v Apostolskih delih. V preostalih 22 knjigah tako imenovane Nove zaveze pa je ne zasledimo. (Apostolska dela 1:14)
V Svetem pismu ni nikjer zapisano, da bi kristjani v prvem stoletju Mariji namenjali kakšno posebno pozornost, kaj šele da bi jo častili. Ravno nasprotno, Sveto pismo uči, da morajo kristjani častiti samo Boga. (Matej 4:10)
a Hebrejska beseda ʽalmáh, ki se v Izaijevi prerokbi prevaja z »mladenka«, se lahko nanaša bodisi na devico bodisi na žensko, ki ni več devica. Toda Matej je po Božjem navdihnjenju uporabil bolj določno grško besedo parthénos, ki pomeni »devica«.
b Nekateri oporekajo rabi besedne zveze »Božji Sin«, saj menijo, da namiguje na to, da je imel Bog spolne odnose z žensko. Toda Sveto pismo tega ne uči. Ravno nasprotno, Sveto pismo Jezusa imenuje »Božji Sin« in »prvorojenec vsega stvarstva« zato, ker je bil prvi in edini, ki ga je Bog neposredno ustvaril. (Kološanom 1:13–15) Sveto pismo tudi o prvem človeku Adamu govori kot o Božjem sinu. (Luka 3:23, 38) To pa zato, ker je Adama ustvaril Bog.
c Druga izdaja, 7. zvezek, stran 331.