Pekel (v izvirnih svetopisemskih jezikih »šeol« in »had«) ni nič drugega kot grob, ne pa kraj mučenja v ognju. Kdo gre v pekel? Tako dobri kot slabi ljudje. (Job 14:13; Psalm 9:17) Sveto pismo pravi, da je ta splošni grob človeštva »zbirna hiša vseh živih«. (Job 30:23)

 Celo Jezus je po smrti šel v pekel. Toda »ni ostal zapuščen v hadu [peklu, Wolfova Biblija]«, saj ga je Bog obudil v življenje. (Apostolska dela 2:31, 32)

Je pekel večen?

 Vsi tisti, ki gredo v pekel, bodo prišli ven, saj jih bo Jezus z Božjo močjo obudil v življenje. (Janez 5:28, 29; Apostolska dela 24:15) O tem prihajajočem vstajenju mrtvih govori tudi prerokba iz Razodetja 20:13, ki se glasi: »Smrt in had [pekel, Wolfova Biblija] sta dala mrtve, ki so bili v njiju.« Ko bo pekel izpraznjen, potem ne bo več obstajal. Nikoli več ne bo nihče šel vanj, saj »smrti ne bo več«. (Razodetje 21:3, 4; 20:14)

 Toda v pekel ne gre vsak, ki umre. Sveto pismo pokaže, da so nekateri ljudje nepoboljšljivo hudobni. (Hebrejcem 10:26, 27) Ko takšni umrejo, ne gredo v pekel, ampak v geheno, ki je simbol večnega uničenja. (Matej 5:29, 30) Na primer, Jezus je nakazal, da bodo v geheni končali nekateri hinavski verski voditelji iz njegovih dni. (Matej 23:27–33)