Čeprav netopirji lahko vidijo, pa večina vrst za orientacijo ponoči uporablja eholokacijo. To pomeni, da razdaljo do predmetov določajo s pomočjo zvoka. Nekateri netopirji lahko na primer komarja ločijo od hrošča že po tem, kako hitro maha s krili.

 Razmislite: Večina netopirjev v svojem grlu ustvarja glasove in jih oddaja skozi usta ali nosnice. S svojimi velikimi ušesi zaznajo odmeve, ki se ustvarijo, ko se zvočni valovi odbijajo od predmetov. S pomočjo teh odmevov si lahko ustvarijo 3D sliko okolice. Netopir lahko določi, kje se nahaja predmet ter kako visoko in kako daleč je, in to kljub zvokom, ki jih oddajajo drugi netopirji.

 Netopirjeva eholokacija mora biti zelo natančna. Če se zmoti za samo eno milisekundo (eno tisočinko sekunde), lahko svojo tarčo zgreši za kar 17 centimetrov. Nekateri raziskovalci so mnenja, da je natančnost, večja od ene milisekunde, »praktično nemogoča«. Toda raziskave so pokazale, da lahko netopirji čas, ki ga zvok potrebuje, da se odbije, izmerijo z natančnostjo do 10 nanosekund (ene stomiljoninke sekunde). To jim omogoča, da razdaljo določijo na milimeter ali bolj natančno.

 Raziskovalci so razvili elektronsko palico, ki s pomočjo eholokacije slepim pomaga, da si predstavljajo okolico. Tako se lahko ognejo oviram, tudi tistim, ki so v višini njihove glave, kot na primer veje dreves. »Navdih za naše delo smo dobili pri raziskovanju netopirjeve izjemne sposobnosti eholokacije,« pravita Brian Hoyle in Dean Waters, dva od oblikovalcev te ultrazvočne palice.

 Kaj menite? Ali je netopirjeva izjemna eholokacija plod evolucije ali ustvaritve?