Kirurgi že dolgo potrebujejo medicinsko lepilo, ki bi bilo koristno pri operacijah in celjenju tkiv. Mnoga današnja lepila niso za notranjo uporabo. So toksična, po nanosu trda in se ne primejo mokrih tkiv. Znanstveniki so s preučevanjem sline lazarja a prišli do rešitve teh težav.

 Razmislite: Ko se lazar počuti ogroženega, izloči slino, ki je dovolj lepljiva, da se polž prilepi na moker list. Ta obrambni mehanizem lazarja ščiti in mu do neke mere dovoljuje gibanje.

 Raziskovalci so s preučevanjem lazarjeve sline ugotovili več dejavnikov, ki prispevajo k učinkovitosti tega naravnega lepila. Na primer, slina se na površino veže kemično in elektrostatično. Prodre v površino, na katero se lazar prilepi, in je elastična pod pritiskom. Raziskovalci so izdelali lepilo, ki je podobno lazarjevi slini in je močnejše od katerega koli sedanjega medicinskega lepila ter se lahko prime na živ organ. Pravijo, da se veže »na organe tako, kot se hrustanec na kost«.

 Strokovnjaki so prepričani, da bi to lepilo lahko postalo sestavni del kompleta pripomočkov, ki jih kirurgi uporabljajo kot nadomestilo za šive in sponke. Lahko bi ga uporabili za obnovo hrustanca ali za pritrditev medicinskih pripomočkov na določeno mesto v telesu. Testi so že dokazali, da je lepilo učinkovito zaprlo luknjo v srcu prašiča in prekrilo luknje v jetrih podgan.

 Znanstveniki pogosto najdejo odlične rešitve za običajne težave tako, da preučujejo svet narave. »Vedeti moraš, kam pogledati, in ko opaziš dobro idejo, to prepoznati,« pravi Donald Ingber, direktor inštituta, na katerem so razvili to sintetično lepilo.

 Kaj menite? Ali je lazarjeva slina kot naravno lepilo plod evolucije ali ustvaritve?