NGEREN U TIMEN SHA MI 31
ICAM 12 Yehova, Aôndo u Hemban
Kwagh u Yehova a Er u Yiman Uumace sha Ikyev i Isholibo man Ku Yô
“Tar ne doo Aôndo ishima kpishi je yô, a na Wan na u môm môm la.”—YOH. 3:16.
KWAGH U SE LU HENEN YÔ
Ken ngeren ne, se nenge er Yehova a er kwagh u una wase se u nôngon a isholibo yô. Shi se nenge er a ne i lu u se va lu uma gbem sha won a isholibo shio yô.
1-2. (a) Ka nyi i lu isholibo, man se hemba i nena? (Shi nenge “Ishember i I Te Iwanger sha Mi Yô.”) (b) Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren ne kua ken ngeren mbagenev ken Iyoukura ne? (Shi nenge ngeren u ken Iyoukura ne u a lu a itinekwagh ér “Mbaôron Ve Ver Ishima” la.)
SAR u u fan er u doo Yehova Aôndo ishima i za kighir yôô? Gbenda u dedoo u u zua a mlumun yô, ka u timen sha kwagh u Yehova a er u yiman we sha ikyev i isholibo man ku la. Isholibo a ka orhyom u bo, u u fatyô u hemban un sha tahav ou tseegh ga yô. Se mba eren isholibo hanma iyange. Shi se mba kpen sha ci u se mba mbaasorabo. (Rom. 5:12) Nahan kpa, loho u dedoo ngu sha ci wase. Sha iwasen i Yehova yô, se fatyô u hemban isholibo, man ka u se hemba keng a bunde ga!
2 Yehova Aôndo ndera wasen uumace u nôngon a isholibo kuma anyom 6,000 hegen. Sha ci u nyi? Sha ci u se doo un ishima. Uumace doo Yehova ishima hii shighe u gba ve la je, nahan a er akaa kpishi a wasen ve u nôngon a isholibo. Aôndo fa er isholibo ka i za a or ken ku yô, man a soo ér se kpe ga. A soo ér se lu uma gbem sha won. (Rom. 6:23) Ka kwagh u a soo sha ci wou je la. Ken ngeren ne, se time sha mbampin utar: (1) Ka ishimaverenkeghen i nyi Yehova a ne uumace mbaasorabo? (2) Lu nyi uumace mbaasorabo mba sha ayange a i ngeren Bibilo la er sha u i doo Yehova a ve? (3) Ka nyi Yesu a er u yiman uumace mbaasorabo nee?
KA ISHIMAVERENKEGHEN I NYI YEHOVA A NE UUMACE MBAASORABO?
3. Lu nyi i na ve Adam man Ifa ve er isholibo?
3 Shighe u Yehova gba nomsoor man kwase u hiihii la, yange soo ér i saan ve iyol. Yange na ve ya u doon ashe man tom u injaa u vea eren, shi na ve ian i icivirigh i vôson ayol a ve kpaa. Yange lu u vea mar ônov a iv tar shi vea gema tar cii ua hingir paradiso, er sule u Eden la nahan. Yehova yange wa ve tindi môm tseegh shi lu u taver ga. Yange ta ve cin ér aluer ve per tindi la, ve hemba un ato sha apera yô vea kpe. Se fa kwagh u yange za hemen yô. Ortyom u wan ifer u Aôndo man uumace ve doo un ishima ga yô va tsugh Adam man Ifa ve hemba Aôndo ato. Yange ve er kwagh u Satan, ortyom u wan ifer la soo ér ve er la. Er ve kera suur sha Ter ve u ve doo un ishima la ga yô, ve er isholibo. Kwagh u Yehova ôr la va kure sha mi vough. Adam man Ifa yange ve ya ican sha ci u isholibo i ve er la sha ayange a uma ve cii, ve hii u been iyol maa ve mase kpen.—Gen. 1:28, 29; 2:8, 9, 16-18; 3:1-6, 17-19, 24; 5:5.
4. Er nan ve Yehova a kôr isholibo ihyom, shi a wase se u kporom ikyua a na sha ci u nyi? (Mbaroma 8:20, 21)
4 Yehova na i nger kwagh ne ken Bibilo sha u se fa kwagh ugen u hange hange yô. Kwagh ne wase se u fan er i hii ve isholibo i vihi un ishima kpishi yô. Isholibo ka i pav se a Ter wase shi i nyôr a vese ken ku. (Yes. 59:2) Lu kwagh u na ve Satan u a ker Aôndo man uumace ihyom ne yange mee Adam man Ifa ér ve er isholibo, shi a ze hemen u meen uumace zan zan nyian je la. Yange Adam man Ifa mba eren isholibo yô, alaghga Satan hen ér un vihi awashima u Yehova sha ci u uumace la. Kpa a fa er uumace ve doo Yehova ishima i za kighir ga. Awashima u Aôndo sha ci u ônov mba Adam man Ifa la gema ga. Uumace doo un ishima, nahan yange er kwagh fese sha u nan ior cii ishimaverenkeghen. (Ôr Mbaroma 8:20, 21.) Yehova yange fa ér ônov mba Adam mbagenev vea tsua u ungwan imo na shi una doo ve ishima kpaa. Yehova maa er kwagh u una wase mba un doo ve ishima la u kporom ikyua a na sha er una yima ve sha ikyev i isholibo man ku yô. Ka nyi Yehova una er sha u kuren awashima na nee?
5. Lu hanma shighe Yehova hii nan uumace mbaasorabo ishimaverenkeghen? Ta iwanger. (Genese 3:15)
5 Ôr Genese 3:15. Yehova yange hii nan uumace mbaasorabo ishimaverenkeghen shighe u ôr kwagh u una er a Satan la. Aôndo tsengaôron ér “vor” ugen ua yima uumace. Lu u shighe a karen yô, vor ne ua cagh Satan ityough shi ua sôr mbamzeyol mba yange va a mi ken Eden la cii. (1 Yoh. 3:8) Nahan kpa, lu u Satan una “cagh” shin una wua vor shon. Man kwagh ne una vihi Yehova je a zua ga. Kpa Yehova kegh iyol u yan ican shi de ér “vor” la kpa u ya ican sha er una yima uumace sha ikyev i isholibo man ku yô.
LU NYI UUMACE MBAASORABO MBA SHA AYANGE A I NGEREN BIBILO LA ER SHA U YEHOVA A LUMUN VE?
6. Ka nyi nomso mbajighjigh er Abel man Noa nahan yange ve er sha er vea kporom ikyua a Yehova?
6 Shighe ngur karen yô, Yehova lu pasen gbenda u uumace mbaasorabo vea fatyô u kporom hen a na la kure kure. Yange Adam man Ifa mba hemban ato ken sule u Eden yô, Abel u lu wan ve u sha uhar la lu orumace u hiihii u na Yehova jighjigh yô. Abel yange na Yehova nagh sha ci u Yehova doo un ishima nahan soo u kporom ikyua a Na shi eren ishima Na. Abel yange kuran ilev, nahan kôr agumaiyôngo a na sôngo, za na Yehova nagh a mi. Nahan Yehova er nena? Yange “lumun Abel kua nagh nagh.” (Gen. 4:4) Yehova yange a lumun iniav mbi ior mba ve na un jighjigh shi doo ve ishima la, er Noa nahan. (Gen. 8:20, 21) Er Yehova lumun a iniav mbira yô, tese ér Yehova una fatyô u lumun uumace mbaasorabo shi vea kporom ikyua a na kpaa. b
7. Ka nyi se hen ken kwagh u Aberaham kegh a kegh iyol u eren laa?
7 Aberaham yange na Yehova jighjigh taveraa. Yehova maa kaa a Aberaham ér a er kwagh ugen u taver kpishi u eren yô. Yange kaa a na ér a za na nagh sha wan na Isaka. Kwagh ne yange una na ishima ia za Aberaham iyol je ka u henen a hen ga. Nahan cii kpa, a ungwa imo i Yehova. Kpa zum u Aberaham lu nôngon u wuan wan na yô, Aôndo yange un. Kwagh la tese ikyav i kwagh u Yehova una va er ken hemen yô. Lu u Yehova una kegh a kegh iyol u nan nagh sha Wan na u ishima ishima la. Uumace doo Yehova ishima kpishi je.—Gen. 22:1-18.
8. Ka nyi se hen ken Tindi u i wa Mbaiserael ér ve naan iniav sha annyamev laa? (Levitiku 4:27-29; 17:11)
8 Yange anyom nga kar kpishi yô, Yehova wa Mbaiserael Tindi ér ve naan iniaav sha annyamev sha er a de ve a asorabo a ve yô. (Ôr Levitiku 4:27-29; 17:11.) Iniaav mbila cii lu ikyav i tesen ér Yehova una va na nagh ku hemban cii ku kua yima uumace sha ikyev i isholibo yô. Aôndo yange kaa a uprofeti nav ér, ve nger kwagh u vor u ityendezwa la. Nahan ve pase wang ér, un shon u va hingir icighan Wan u Aôndo la una ya ican shi a wua un. A wua un er ka iyôngo i nan nagh a mi nahan. (Yes. 53:1-12) Nahan Yehova tôndo zwa ér una na nagh sha Wan na u ishima ishima la sha u yiman uumace sha ikyev i isholibo man ku. Kwagh u Yehova er ne lu beerkwagh ga, man a er sha ci wou kpaa!
KA NYI YESU A ER SHA U YIMAN UUMACE?
9. Ka nyi Yohane u eren batisema yange ôr sha Yesu? (Mbaheberu 9:22; 10:1-4, 12)
9 Ken inyom i 29 la, Yohane u eren batisema nenge a Yesu u Nasareti maa kaa ér: “Nenge, Waniyôngo u Aôndo, u a lu va tôôn asorabo a tar ne kera la!” (Yoh. 1:29) Mkaanem mara yange ma tese ér ka Yesu a lu vor u ityendezwa la ye. Lu u Yesu una na nagh sha uma na. Ken masejime yô, vor u Yehova la va sha u yiman uumace sha ikyev i isholibo vindi vindi.—Ôr Mbaheberu 9:22; 10:1-4, 12.
10. Yesu yange tese ér un “va ka u yilan” mbaasorabo nena?
10 Yesu yange a hemba veren ishima u wasen ior mba asema za ve iyol sha ci u mba mbaasorabo la, nahan lôhô ve ér ve va hingir mbadondon un. Yange fa er i lu isholibo i ne ve uumace ve lu yan ican yô. Nahan hemba veren ishima sha u wasen ior mba asema lu zan ve iyol sha ci u asorabo a ve la. A ôr injakwagh igen ér: “Ka mba ve lu gbang gbang la kwagh a gbe ve a ortwer ga, kpa ka mba ve lu uange la kwagh a gbe ve a ortwer ye.” Shi a kaa ér: “M va ka u yilan mbaperapera ga, kpa ka mbaasorabo.” (Mat. 9:12, 13) Lu kwagh u Yesu er vough je la. Yange lam a kwase ugen u ôô un angahar sha mliam nam la kundu kundu shi de un a kwaghbo. (Luka 7:37-50) Zum u lu lamen a kwase Samaria la, a tese un atesen a vesen agen, shin er fa er kwase la lu idyakwase nahan kpaa. (Yoh. 4:7, 17-19, 25, 26) Aôndo na Yesu tahav mbu been a ku u isholibo i ve a mi la kera vindi vindi. Er nan se fe nahana? Sha ci u Yesu yange nder nomso man kasev, mbayev kua mbaganden kpaa shin ku.—Mat. 11:5.
11. Mbaasorabo yange ve soo u zan ikyua a Yesu sha ci u nyi?
11 Mbaasorabo yange ve soo u zan ikyua a Yesu nahan lu sha inja je. Yange a er a ve kundu kundu shi a kav er i lu ve ken ishima yô. Shi ve cian u lamen a Yesu ga. (Luka 15:1, 2) Yesu yange a wuese ambaaior ne shi a er a ve doo doo er ve ne un jighjigh yô. (Luka 19:1-10) Mhôônom ma Yesu zungwen ior la tese er a bee Ter na vindi vindi yô. (Yoh. 14:9) Shi Yesu yange tese sha ieren kua sha iliam na er Ter na a zungwen mhôônom shi kunya u ker un shi a soo u wasen hanma or nana hemba isholibo yô. Yesu yange a wase mbaasorabo sha u ve undu igbenda ve i shami ga la ve dondo sha a na.—Luka 5:27, 28.
12. Ka nyi Yesu yange pase sha kwagh u ku na?
12 Yesu yange fa er gba u una na nagh sha uma na yô. Yange ôr a mbadondon un acin imôngo ér a zua zwa sha a na shi a mande un sha kon. (Mat. 17:22; 20:18, 19) Yange fa er nagh nagh kura ku a tôô isholibo i tar ne kera er Yohane kua uprofeti tsengaôron nahan. Shi Yesu kaa ér, una naan uma na yô, una “urugh ior cii” sha ci na. (Yoh. 12:32) Uumace mbaasorabo vea fatyô u eren ishima i Yehova, aluer ve lumun ér Yesu ka Ter ve shi mba zan sha angahar a na yô. Aluer ve er nahan yô, vea va “kera lu ikpan i isholibo ga.” (Rom. 6:14, 18, 22; Yoh. 8:32) Nahan Yesu taver ishima shi kegh iyol u kpen ku u nyoon tsung sha u yiman se.—Yoh. 10:17, 18.
13. Yesu yange kpe inja nena, man ku na la tese se nyi sha kwagh u Yehova Aôndo? (Shi nenge foto kpaa.)
13 Ijende i Yesu i kôôsôô yange i er kwagh a na sha mimi ga. Shi mbahyomov nav kôr un, ve laha un shi ve wa un mbaaie iyol. Ve er un atsan kpishi shi ve kure un ijir ér a kuma ku. Maa shoja yem a na hen ijiir i wuan ior, za mande un sha kon. Yesu yange wa ishima a atsan a nyoon kpishi la. Er Yehova nenge Wan na lu yan ican yô, Un hemba yan ican cii. Yehova ngu a tahav kpishi mbu yange una soo yô, ma yima Wan na yô, kpa er nahan ga. Yesu doo Yehova ishima kpishi, kpa er nan ve yange de ér a ya ican shi a kpe? Sha ci u se doo Yehova ishima. Yesu yange kaa ér: “Tar ne doo Aôndo ishima kpishi je yô, a na Wan na u môm môm la, sha u hanma or u nan ne un jighjigh cii nana̱ de timin ga, kpa nana̱ zua a uma u tsôron.”—Yoh. 3:16.
Yehova yange ya ican ken ishima kpishi shighe u de i wua Wan na sha u yiman se sha ikyev i isholibo man ku la (Nenge ikyumhiange i sha 13)
14. Ka nyi nagh ku Yesu ku tese u sha kwagh u Yehova?
14 Nagh ku Yesu ne ka gbenda u vesen u Yehova a tese ér, ônov mba Adam man Ifa ve doo un ishima kpishi yô. Kwagh ne tese er u doo Yehova ishima kpishi yô. Yange na nagh sha Wan na u môm môm la, shi ya ican ken ishima kpishi sha u yiman we sha ikyev i isholibo man ku. (1 Yoh. 4:9, 10) A soo u wasen hanma or ér nana hemba isholibo!
15. Ka nyi se er ve se zua a mtsera ken iyua i nagh ku ipaan ku Yesu ku Aôndo a ne se laa?
15 Iyua i nagh ku ipaan ku Aôndo a ne sha Wan na u môm môm ne na yô, ka u a fatyô u den se asorabo a ase. Kpa saa se er kwagh keng ve Aôndo una de se isholibo ye. Nyi kwagha? Yohane u eren batisema kua Yesu Kristu iyol na ve na mlumun ér: “Gema nen asema, gadia Tartor u sha zurum.” (Mat. 3:1, 2; 4:17) Nahan aluer se soo u kporom ikyua a Yehova shi a de se a asorabo yô, saa se gema ishima sha asorabo a ase. Kpa u geman ishima la inja na ér nyi, man kwagh ne una wase se u eren ishima i Yehova shin er se lu mbaasorabo her ne nena? Se zua a mlumun ken ngeren u dondon ne.
ICAM 18 Wuese Nagh Ku Yesu Kura
a ISHEMBER I I TE IWANGER SHA MI YÔ: Ken Bibilo yô, a fatyô u pasen inja i ishember i “isholibo” la ér u or eren kwagh u Yehova a kaa ér ka u shami ga la, shin u or vendan u eren kwagh u a kaa ér ka u shami la. Kpa shi ishember i “isholibo” la a fatyô u lun myen shin isholibo i uumace ve ye dyako na hen Adam la. Man ka ityôkyaa i se cii se kpen je la.
