NGEREN U TIMEN SHA MI 27
ICAM 73 Na Se Ishimataver
Taver Ishima Er Sadoki Nahan
“Sadoki [lu] wanyekwaor, nomor u ageegh.”—1 KRON. 12:28.
KWAGH U SE LU HENEN YÔ
Se lu nengen er ikyav i Sadoki la ia wase se u taver ishima yô.
1-2. Sadoki lu nyi oro? (1 Kroniku 12:22, 26-28)
HEN ase sha kwagh u za hemen shighe u iorov mba hemban 340,000 nahan kohol sha u veren Davidi tor sha Iserael la. Ior mban yange ve tema ken Heberon hen ijiir i lun avande avande kuma ayange atar, ve lu lamen sen shi wan atsam a iemberegh wuese Yehova. (1 Kron. 12:39) Gumor ugen yange lu ken ior mban, i yilan un ér Sadoki. Man ior kpishi ma ve fa ér Sadoki yange lu ken ior mban ga. Nahan kpa, Yehova yange fa er Sadoki lu ken ior mbara yô, shi a soo ér se kpa se fa kwagh ne. (Ôr 1 Kroniku 12:22, 26-28.) Sadoki lu nyi oro?
2 Sadoki yange lu pristi u eren tom ikyooso ikyooso vea Pristi u Vesen Abiatar yô. Aôndo yange na Sadoki kwaghfan man tahav mbu kaven mbaawashima nav. (2 Sam. 15:27) Ior yange ve va hen Sadoki shighe u kwagh a gbe ve a kwaghwan yô. Sadoki lu or u taver ishima. Man ka ieren na ne se lu timen sha mi ken ngeren ne ye.
3. (a) Gba u mbacivir Yehova vea taver ishima sha ci u nyi? (b) Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee?
3 Ken ayange a masejime ne, Satan ngu hemban tan num sha ior mba Aôndo cii. (1 Pet. 5:8) Nahan gba u se taver ishima er se lu keghen shighe u Yehova una va a mtim sha botar u Satan ne yô. (Ps. 31:24) De se time sha igbenda itiar i se fatyô u taver ishima er Sadoki nahan yô.
SUE TARTOR U AÔNDO
4. Gba u ior mba Yehova vea taver ishima ve vea sue Tartor u Aôndo sha ci u nyi? (Shi nenge foto kpaa.)
4 Er se lu ior mba Yehova yô, ka se sue Tartor na a ishima yase cii, kpa gba u se taver ishima ve se er kwagh ne ye. (Mat. 6:33) Ikyav i tesen yô, gba u se taver ishima ve se fatyô u dondon atindi a Yehova ken botar ne shi pasen loho u dedoo u Tartor la kpaa ye. (1 Tes. 2:2) Shi ka i gba u se taver ishima ve se palegh u wan ave sha akaa a patii, ken tar u mpav a lu ngeen seer a seer ne ye. (Yoh. 18:36) Ior mba Yehova kpishi mba ken ibanave shi ve mbagenev i gbidye ve shin i wuhe ve ken purusu sha ci u ve venda u eren pati shin zan shoja yum.
Shighe u ior mbagenev ve lu suen ma kwe patii yô, we u er nena? (Nenge ikyumhiange i sha 4)
5. Er nan ve yange gba u Sadoki una taver ishima ve una sue Davidi?
5 Sadoki yange gba zan ken Heberon tsô ér una za nenge er a ver Davidi tor ga. Yange za a ikyav nav mbi utyaav shi wa iyol u nôngon num kpaa. (1 Kron. 12:38) Sadoki yange kegh a kegh iyol u zan ityav vea Davidi shi yiman Mbaiserael sha ikyev i mbahyomov vev. Er alaghga Sadoki vande lun orshoja ga shi nôngon ityav ga nahan kpa, yange lu or u taver ishima kpen kpen.
6. Davidi yange ver Sadoki ikyav i ishimataver nena? (Pasalmi 138:3)
6 Ka han pristi Sadoki yange hen u taver ishima? Yange fa ior kpishi mba ve lu ior mba tsoghul shi taver asema yô. Ikyav tese wang ér yange hen kwagh ken a ve. Ikyav i tesen yô, ka er Davidi yange lu or u taver ishima kpishi ve Mbaiserael cii soo ér a lu tor ve ye. (1 Kron. 11:1, 2) Davidi yange a suur sha Yehova hanma shighe cii ér a wase un sha ikyev i mbahyomov nav. (Ps. 28:7; ôr Pasalmi 138:3.) Shi Sadoki yange hen u taver ishima hen ior er Yehoyada man hen Benaia wan u Yehoyada, u lu orageegh la kua hen mbahemenev ikyundukaruhar mba yange ve suen Davidi yô. (1 Kron. 11:22-25; 12:26-28) Ior mban cii yange ve kange ishima u veren Davidi tor shi kuran un.
7. (a) Ka unô sha ayange a ase ne se fatyô u henen ishimataver ken a ve? (b) Ken vidio la, ka nyi u hen ken ikyav i Anmgbian Nsilu?
7 Aluer se hen sha ikyav i mba yange ve taver ishima ve sue Tartor u Yehova yô, se kpa se zua a agee kua ishimataver. Tor wase, Kristu Yesu yange venda shia shia u wan ave sha akaa a patii a tar u Satan ne shighe u lu shin tar la. (Mat. 4:8-11; Yoh. 6:14, 15) Yange a suur sha Yehova hanma shighe ér a na un agee a eren kwagh u vough. Sha ayange a ase ne kpa, se mba a ikyav i agumaior kpishi a a venda u zan shoja shin wan ave sha akaa a patii yô. U fatyô u zan sha jw.org za ôron kwagh ve. a
WASEN ANMGBIANEV OU
8. Ka hanma shighe alaghga a gba u mbatamen vea taver ishima ve vea wase anmgbianev veve?
8 Ka i doo ior mba Yehova u wasen ayol a ve. (2 Kor. 8:4) Nahan kpa, ashighe agen ka i gba u se taver ishima ve se er kwagh ne ye. Ikyav i tesen yô, mbatamen fa er ka i gba u vea taver anmgbianev vev mba nomso man mba kasev ishima shi vea wase u nengen sha mbamgbe vev mba ken jijingi man mba sha iyol shighe u i lu nôngon ityav yô. Anmgbianev vev mban doo ve ishima, ka nahan ve ka ve ver uma ve sha zongo u wasen ve sha akaa a kwagh a gbe ve a mi la ye. (Yoh. 15:12, 13) Ka vea eren nahan yô, ve dondon ikyav i Sadoki i taver ishima la.
9. Er i ôr ken 2 Samuel 15:27-29 nahan, ka nyi Davidi yange kaa ér Sadoki a ere? (Shi nenge foto kpaa.)
9 Uma u Davidi yange lu sha zongo. Wan na Abesalom yange soo u wuan un karen teman tor. (2 Sam. 15:12, 13) Yange gba u Davidi una yevese a due ken Yerusalem fele fele! Nahan Davidi kaa a mbayev nav ér: “Mough, sé yevese nen; gayô, mô wase nana war sha ikyev i Abesalom ga.” (2 Sam. 15:14) Er mbayev nav lu yemen vea na yô, gba u Davidi una lu a or u nana lu her nana ôron un mbaawashima mba Abesalom yô. Nahan a kaa ér Sadoki kua upristi mbagen ve lu ken gar la ve ôron un kwagh u a lu zan hemen yô. (Ôr 2 Samuel 15:27-29.) Yange gba u vea er kwagh sha kwaghfan, sha ci u tom u Davidi kaa a upristi mban ér ve er la lu u cieryol, shin u veren uuma vev sha zongo je kpaa. Hen sha kwagh u Abesalom u lu or wan tswam shi soo iyol na je yô er kwagh a ter na sha mimi ga la, yange una fe ér Sadoki kua upristi mbagenev mba gban un mker sha u kuran Davidi la ve, ma er a ve yô!
Davidi yange tindi Sadoki ityom i cieryol (Nenge ikyumhiange i sha 9)
10. Sadoki kua mba yange ve lu a na la yange ve kura Davidi nena?
10 Davidi yange kaa a Sadoki kua ijende na i mimi igen Hushai ér ve wase un u eren kwagh ugen. (2 Sam. 15:32-37) Yange gba u Hushai una er inja er ngu suen Abesalom nahan shi una tese un gbenda u una kar ve una ta num sha Davidi yô, nahan kwagh ne una gema a wase Davidi u wan iyol. Abesalom yange lumun u dondon kwaghwan u Hushai yô, Hushai hide ôr Sadoki kua Abiatar kwagh u za hemen ne. (2 Sam. 17:8-16) Maa iorov mba uhar mban hide ôr Davidi awashima u Abesalom. (2 Sam. 17:17) Sha iwasen i Yehova yô, Sadoki kua upristi mbagenev mbara wase u kuran Davidi.—2 Sam. 17:21, 22.
11. Se dondo ikyav i Sadoki i taver ishima la shighe u se lu wasen anmgbianev asev nena?
11 Aluer i kaa ér se wase anmgbianev asev hen shighe u cieryol nahan, se er nan ve se taver ishima er Sadoki nahana? (1) Dondo kwaghwan. Gba u se dondon kwaghwan hen shighe u i cieryol yô, sha er se lu ken mzough yô. Dondo kwagh u afishi a branci a kaa ér i er la. (Heb. 13:17) Mbatamen, hanma shighe yô, ôron nen uwashika mba i tindin a mi sha u wan ne agoyol sha akaa a vihin a aa fatyô u eren shi tesen ne kwagh u ne er shighe u akaa shon a er kera la. (1 Kor. 14:33, 40) (2) Taver ishima kpa eren kwagh sha kwaghfan. (Anz. 22:3) Hen sha kwagh cii ve u er ye. Kura iyol you shighe u u lu eren kwagh yô. (3) Suur sha Yehova. Umbur wer Yehova soo ér kwagh môm a de eren we kua anmgbianev ou ga. Nahan una sue u u wase anmgbianev ou sha gbenda u kwagh a er u ga yô.
12-13. Ka nyi u hen ken kwagh u Viktor man Vitalii laa? (Shi nenge foto kpaa.)
12 Hen ase sha kwagh u anmgbianev mba nomso uhar, Viktor man Vitalii. Yange ve er tom kpoghuloo u nan anmgbianev vev mba nomso man mba kasev kwaghyan kua mngerem ken tar u Ukraine. Viktor kaa ér: “Yange se yem hanma ijiir cii se za ker kwaghyan. Ashighe kpishi se ungwa i keren ugbuuka ikyua a vese. Anmgbian ugen yange ver akaayan hen ya na, nahan kaa ér se za tôô. Iyua na ne yange i wase anmgbianev kpishi zua a kwagh u vea ya hen shighe gôgônan yô. Er se lu wan ikyav mbira shin mato la, i ker kwagh va gba ikyua ape se lu la. Ken iyange la cii, yange m lu sônon Yehova mer a wasem me taver ishima me za hemen u wasen anmgbianev.”
13 Vitalii kaa ér: “Yange gba u se taver ishima kpishi. Zende wam u hiihii la yange u tôôm ahwa 12. Er m lu yemen sha gbenda la m lu eren msen hen Yehova.” Vitalii yange taver ishima kpa gema eren kwagh sha kwaghfan. Shi a kaa ér: “Yange m zer sônon Yehova mer a wasem me er kwagh sha kwaghfan man akuma akuma. Lu igbenda i mbautahav lumun ér i kar sha mi la tseegh m kar ye. Jighjigh wam yange seer taver er m nenge anmgbianev lu eren kwagh imôngo yô. Yange ve sôr gbenda, shi ve kohol kwaghyan kua akondo man ikyav mbigen ve wa shin mato shi ve na se kwaghyan kua ijiir i tsan kpaa.”
Taver ishima kpa eren kwagh sha kwaghfan shighe u u lu wasen anmgbianev ou hen shighe u cieryol yô (Nenge ikyumhiange i sha 12-13)
ZA HEMEN U CIVIR YEHOVA SHA MIMI
14. Aluer or wase u ishima ishima nan undu Yehova nahan a lu se nena?
14 Imeen i hemban cii i alaghga se tagher a mi yô, ka shighe u or u hen tsombor wase shin ijende yase i ishima ishima i de u civir Yehova yô. (Ps. 78:40; Anz. 24:10) Aluer or la nan doo se ishima kpishi je yô, a hemban taver se u wan ishima cii. Aluer imbakwagh ne er u yô, ikyav i Sadoki i eren kwagh sha mimi la ia fatyô u taver we ishima.
15. Yange gba u Sadoki una taver ishima ve una za hemen u civir Yehova sha mimi sha ci u nyi? (1 Utor 1:5-8)
15 Sadoki yange za hemen u civir Yehova sha mimi shighe u ijende na i ishima ishima, Abiatar de u civir Yehova sha mimi yô. Kwagh ne yange er ken mbee u hementor u Davidi la. Shighe u Davidi bee iyol zurum u kpen la, wan na Adoniya nôngo ér una lu tor, man lu Solomon Yehova tsua un ér a tema tor sha ityough ki ter na ye. (1 Kron. 22:9, 10) Abiatar yange tsua u suen Adoniya. (Ôr 1 Utor 1:5-8.) Er Abiatar er nahan yô, kera er kwagh a Davidi man Yehova sha mimi ga! Nenge er kwagh ne yange una vihi Sadoki sha wono! Un man Abiatar yange ve er tom u upristi imôngo hemba anyom 40. (2 Sam. 8:17) Shi lu un vea Abiatar “ve tôô areki u Aôndo” la ye. (2 Sam. 15:29) Ve cii yange ve sue hementor u Davidi, shi ve er akaa agen kpishi ken mcivir u Yehova kpaa.—2 Sam. 19:11-14.
16. Alaghga ka nyi yange i wase Sadoki ve za hemen u tilen sha mimi?
16 Er Abiatar tsua u undun Yehova nahan kpa, Sadoki yô za hemen u civir Yehova sha mimi. Davidi yange na Sadoki jighjigh tôô ave sha. Davidi tsua Sadoki man Natan kua Benaia ér ve shighe Solomon mkurem a hingir tor shighe u va fa awashima u bo u Adoniya la. (1 Utor 1:32-34) Er Sadoki yange luun vea ior mba civir Yehova sha mimi er Natan kua mbajighjigh mbagenev mba ve sue Tor Davidi yô, kwagh la yange una taver un ishima kpen kpen. (1 Utor 1:38, 39) Solomon yange va ye tor yô, ‘ver pristi Sadoki sha ityough ki Abiatar.’—1 Utor 2:35.
17. U dondo ikyav i Sadoki shighe u or u u lu kôôsôô a nan nan de u civir Yehova la nena?
17 U dondo ikyav i Sadoki la nena? Aluer or u u lu kôôsôô a nan nan undu Yehova yô, tese wer u ngu civir Yehova sha mimi. (Yos. 24:15) Yehova una taver we ishima shi una na u agee a eren kwagh u vough. Suur sha a na sha u eren msen shi luun kôôsôô a mbacivir un mbajighjigh mbagenev. Ieren you i mimi la gba Yehova kwagh, shi una na u injar sha ieren you la kpaa.—2 Sam. 22:26.
18. Ka nyi u hen ken kwagh u er Marco vea Sidse laa?
18 Nenge kwagh u yange er anmgbian ugen vea kwase na yô. Iti na ér Marco i kwase na ér Sidse. Ônov vev mba kasev uhar yange ve de u civir Yehova. Marco kaa ér: “Iyange i u mar mbayev la je ka ve doo u ishima kpishi. U fatyô u eren nyityôkwagh cii sha u kuran ve. Nahan ka vea va de u civir Yehova yô, ishima i vihi u je i pev.” A za hemen a kaa ér: “Kpa Yehova undu se ga. Ka a nôngo ér shighe u mo m vôr yô, kwase wam a gema a taver, shighe u kwase wam di a vôr yô mo m gema m taver.” Sidse kaa ér: “Luun er Yehova yange una ne se agee ga yô, ma se fatyô u wan ishima ga. Yange ishima vihim shi lum er ka ibo yam ônov av ve de u civir Yehova nahan. Nahan m pase Yehova er lum ken ishima yô. Ica gbe ga yô, anmgbian u kwase u se kera nenge ga anyom imôngo yô, va hen a mo, va pendam ave sha akende, kenger mo ken ishi kaa ér: ‘Sidse fa wer, ka ibo you ga!’ Nahan sha iwasen i Yehova yô, m za hemen u civir un saan saan.”
19. U kange ishima wer u er nyi?
19 Yehova soo ér mbacivir un cii ve taver ishima er Sadoki nahan. (2 Tim. 1:7) Nahan kpa, a soo ér se de suur sha agee a ase ga. A soo ér se suur sha a na. Nahan shighe u u tagher a zayol u i gbe u u taver ishima yô, ker iwasen hen Yehova. U fatyô u lun a vangertiôr wer una na u taver ishima er Sadoki nahan!—1 Pet. 5:10.
ICAM 126 Taver Nen Ishima, Kuran Nen, Tile Nen sha Mimi
a Za sha jw.org/tiv za nenge vidio i i lu a itinekwagh ér, Er i Hii Ve I Gbe u Mbakristu mba Mimi Vea Taver Ishima Yô—Za Hemen u Lun Paleghaa a Tar la.
