‘Kporom Hen Aôndo’
‘Kporom Hen Aôndo’
“Kporom nen hen Aôndo, Un kpaa, Una kporom her a ven.”—YAKOBU 4:8.
1, 2. (a) Ka ishenge i nyi uumace ve zeren sengen didi? (b) Yakobu yange wa kwagh ér nyi, man er nan ve yange gba u una wa kwagh nahana?
“AÔNDO ngu a vese.” Í nger mkaanem man sha ityuta i ityar wue wue, kua sha akondo a ushoja je kpaa. Í nger ishember i̱ “ka sha Aôndo se suur ye” la sha isham shulee man inyaregh ki genegh kpaa kpur kpur. Ka yoho uumace u sengen ér ve mba a Aôndo ikyooso ikyooso ga. Nahan cii kpa, ú lumun wer sha mimi yô u lun ikyooso ikyooso a or imba la jim yô, a gba u or nana lu ôron a ôr sha zwa tseegh ga, shin nana nger a nger asember a tesen nahan mape tseegh ga, kpa nana er kwagh a hemba nahan ga zee?
2 Bibilo tese ér or nana fatyô u lun ikyooso ikyooso a Aôndo. Nahan kpa ka u nana gba teman a tema ga. Mbakristu mbagenev mba sha derianyom u hiihii mba yange i shighe ve mkurem je kpa, yange gba u vea seer nyôôso mlu ve a Yehova Aôndo. Orkuran u ken Kristu Yakobu yange ta icin sha kwagh u asaren a iyolough man u kera lun wang ken jijingi ga la. Lu ken atô u kwaghwan u a lu wan taver taver la je shi kaa nahan ye, ér: “Kporom nen hen Aôndo, Un kpaa, Una kporom her a ven.” (Yakobu 4:1-12) Kwagh u Yakobu yange kaa ér “kporom” ikyua la inja na ér nyi?
3, 4. (a) Ishember i ‘kporom hen Aôndo’ la alaghga yange ia umbur mba ôron ngeren u Yakobu sha derianyom u hiihii la nyi kwagha? (b) Er nan ve se lu a vangertiôr ser or a fatyô u kporom hen Aôndo?
3 Yakobu yange ôr ishember i mba ôron mkaanem nam sha ayange la kpishi yange ve fa inja na yô. Tindi u sha Ikyev i Mose la yange tese jighilii er or nana er ve nana “mgbôghom” shin nana kporom ikyua hen Yehova sha ci u ior nav yô. (Ekesodu 19:22) Nahan mba yange ve lu ôron ngeren u Yakobu la yange vea umbur je ér ka u or a tôô kwagh u kporom ikyua a Yehova la ér ka beerkwagh ga. Yehova hemba sha won cii.
4 Kpa, hide ken vegher ugen yô, er or u timen ken Bibilo ugen a kaa nahan, “kwaghwan [u a lu ken Yakobu 4:8] ne tese vangertiôr u kpilighyol.” Yakobu yange fa er hanma shighe cii dooshima u Yehova a ne un á deen ér uumace ve̱ kporom ikyua hen a Na yô. (2 Kroniku 15:2) Naagh ku Yesu yange na la ku bugh gbenda u hemban kporom hen Yehova cii. (Mbaefese 3:11, 12) Nyian ne i bugh gbenda u kporom hen Aôndo sha ci u ior umiliôn umiliôn je! Nahan kpa, se er nan ve se yar tom a ian shon i kpilighyol nee? Timen yase sha igbenda itiar i se fatyô u kporom hen Yehova Aôndo je ne.
Za Hemen u ‘Zuan a Mfe’ u Aôndo
5, 6. Kwagh u gumor Samuel la tese kwagh u a lu ken mzough u “zuan a mfe” u Aôndo la nena?
5 Sha kwagh u i nger ken Yohane 17:3 la yô, Yesu yange kaa ér: “Man uma u tsôron yô, ka u ve̱ fa U, We Aôndo u mimi tswen, man shi Un u U tindi la, ka Yesu Kristu.” Mbamgem mba ivur ne kpishi war kahan kposo a mgem u ken zwa Buter u i yer ér New World Translation la. U ma ve gem ishember i pasen ieren ne ér “u zuan a mfe” u Aôndo yô, ve de ve gba geman tsô ér “u fan” Aôndo shin ve gema ér “fa” Aôndo. Kpa mbafantakerada kpishi kaa ér kwagh u ishemberti la i̱ til sha mi ken zwa Grika ú yange i hii yaren tom a mi la jighilii yô, hemba er ior kpishi ve gem i̱ la—ka kwagh u zeren eren gbem, shi ka kwagh u or a er zan zan je una na nana hingir u lun ikyooso ikyooso a ugen yô.
6 U va hingir u fan Aôndo la yange lu kwagh u he sha ayange a Yesu la ga. U tesen ikyav yô, i ôr ken Ruamabera u ken zwa Heberu la ér zum u Samuel lu wanye la, “lu a vande fan TER ga.” (1 Samuel 3:7) Inja na yô ka u kaan ér Samuel yange war fan a fa kwagh u Aôndo na ga kuaa je shinii? Ei. Mbamaren nav man upristi mbara yange vea tese un kpee. Nahan cii kpa, orfantakerada ugen una kera kaa ga yô, ishemberti i̱ í yar tom a mi ken ivur shon ne á fatyô u “yaren tom a i̱ u ôron kwagh u mba ve ker ijende i kangenaa, ve lu sôngo sôngo yô.” Samuel yange lu a̱ fa Yehova je u una lu a na sôngo sôngo, er ken hemen yange va hingir orshua u Yehova ve lu nahan la ga. Samuel yange ngur vesen yô, va hingir u fan Yehova sha mimi shi hingir u yan ikyar a na kôôsôô kpaa.—1 Samuel 3:19, 20.
7, 8. (a) Er nan ve i lu u atesen a vesen a ken Bibilo la aa cier se iyol ga? (b) Ka akaa a mimi a vesen a nyi nahan a lu ken Mkaanem ma Aôndo a i doo u se time se fa kwagh u á?
7 Ú ngu zuan a mfe u Yehova sha er ú va hingir u lun a na ikyooso ikyooso kpa? Aluer ka u ú er nahan yô, a gba u kwaghyan u ken jijingi u Aôndo a ne la una “sar” ú tsung. (1 Peteru 2:2) De zuan a atesen a wan a wa imaagh la tseegh tsô maa i̱ kuman we hunden ishima ga. Nôngo hen fa atesen a vesen a ken Bibilo la kpaa. (Mbaheberu 5:12-14) Mase zan ka lun we inja er amba atesenegh la taver yum, nahan ka a de a na ú ú ule a ule shinii? Aluer kwagh ngu nahan yô, umbur wer, ka Yehova a lu Ortesen u Hemban cii ye. (Yesaia 30:20) A fa er una er ve una tese uumace mba ve yen ne akaaôron na a mimi a zan shimi la, aa kôr ve ken asema yô. Shi una ver iniôngon i̱ ú lu nôngon la doo doo sha er ú kôr cio u kaven kwagh u a lu tesen we la yô.—Pasalmi 25:4.
8 Er nan ú gbidi kwar iyol you sha “akaacimin a Aôndo” la ú nenge ga? (1 Mbakorinte 2:10) Akaa ne ka a zan di a za or ato amba er á mbahemenev mbaaduav ka ve zer gban anyiman sha mi kpii la nahan ga. Kpa gema ka atesen a injaa a aa na or nana hemba fan ishima i Ter wase u dooshima ne yô. U tesen ikyav yô, ka kwagh u ipaan man “kwaghmyer” la, man uikyurmbayan kposo kposo mba Yehova yange tôô ver ior nav doo doo shi kure mbaawashima nav kpa a mi la—akaa angan nahan kua agenegh kpaa kpishi, ka atôakyaa a injaa a or nana time sha á shi nana gbidye kwar sha á sha tseeneke u nan yô.—1 Mbakorinte 2:7.
9, 10. (a) Er nan ve imanger i lu kwaghbo, man kanyi ia wase se u palegh imangere? (b) Hide sha kwagh u mfe u Yehova yô, er nan ve i doo u se nôngo se hiden a ayol a ase ijime?
9 Ú nguren vesen ken mfe u akaa a mimi a ken jijingi a zan shimi la yô, wa ikyo sha kwaghbo u mfe una fatyô u van a mi la—ka iyol manger je la. (1 Mbakorinte 8:1) Imanger ka kwaghbo, sha ci u ka í na orumace nan gba ica a Aôndo. (Anzaakaa 16:5; Yakobu 4:6) Umbur wer, ma or môm kpa nan ngu a ityôkyaa i moron iyol sha ci u mfe u nan lu a mi la ga. U tesen ikyav yô, nenge ase mkaanem ma i nger ken mhii u takerada ugen u ú er kwagh u mbamzehemen mba orumace nan sember zuan a mi ken gbaa u kwaghfan u sangen yeke ne. Ma kaa ér: “Ka sea faan kwagh sea seer a seer yô, í lu hen shighe la shi se seer kaven ser mfe wase ngu kpuaa tseegh ye. . . . Kohol hanma kwagh u se hen se fe cii kpa zulum sha u se lu a̱ hen ga la ga.” Imba iyol i hiden a mi ijime la í doo kpen kpen. Kpa, gema hide sha mfe u fan kwagh u Yehova Aôndo, u a lu mfe u hemban cii la yô, se hemba mban a ityôkyaa i hiden a ayol a ase ijime cii. Sha ci u nyi?
10 Nenge ase mkaanem magenem ma Bibilo i̱ ôr sha kwagh u Yehova ne. I̱ kaa ér: “Mbamhen Ou za kpishi.” (Pasalmi 92:5) “Mfe [u Yehova] ngu a ikighir ga.” (Pasalmi 147:5) “Mkav [u Yehova] gande u timen fan.” (Yesaia 40:28) “Kpash! Mze u ikpelaakaa man mfe man kwaghfan u Aôndo ve za kweng ne!” (Mbaromanu 11:33) Nahan wanger, mayange se fatyô u timen fan hanma kwagh u Yehova cii ga. (Orpasenkwagh 3:11) Á tese se akaa kpilighyol kpishi, nahan kpa, se zer lun a akaa kpishi a á gba u se hen se fa yô. Sha mimi yô, ka sea hen sha kwagh ne nahan í girim se iyol, shi a na se hide a ayol ase ijime ga he? Nahan se nguren henen kwagh yô, mfe u se zough a mi la a̱ wase se u kporom ikyua hen Yehova shi a̱ na se u wasen mbagenev sha er ve kpa vea kporom ikyua hen a na yô—mayange i̱ de lu u kwagh la una na se kende a kende a iyol yase sha ser, se hemba mbagenev je ve ga.—Mateu 23:12; Luka 9:48.
Tese Dooshima Wou hen Yehova sha Ieren
11, 12. (a) Gba u mfe u se zough a mi sha kwagh u Yehova la, una bende a vese nena? (b) Kanyi kwagh ka i̱ tese ér mimi je Aôndo doo or ishima?
11 Apostoli Paulu yange tôô mfe magh sha dooshima sha inja vough. A nger ér: “M ngu eren msen mer, dooshima wen a̱ seer a seer ngeen sha kwaghfan man sha hanma mkav cii.” (Mbafilipi 1:9) Hanma kwagh u mimi u se hen sha kwagh u Yehova man mbaawashima nav cii yô, a̱ seer a seer dooshima u se lu a mi sha Ter wase u sha la, a̱ de gem a̱ naan se a na akende a timin ga.
12 Ka mimi, ior kpishi mba sengen ér Aôndo doo ve ishima, kpa sha kpôô yô á doo ve ishima ga. Alaghga a lu sha ishima ve i môm je kwagh na una lu sagher ve ken ishima ye. U kwagh tsuen or ken ishima nahan la, aluer ka sha mfe u vough yô, doo kpishi. Kpa u kwagh tsuen or ken ishima la tseegh yô, ka u Aôndo doon or ishima la ga. Er nan ve kwagh a lu nahana? Ver ato ungwa er Mkaanem ma Aôndo ma pase imba dooshima la yô, ér: “Ka dooshima u Aôndo ne, ka u se̱ kuran atindi a Na.” (1 Yohane 5:3) Nahan saa shighe u or nan tese ér Yehova doo nan ishima sha mkor u nan kor atindi na la tseegh, dooshima u nan la una lu u ikyoogh ye.
13. Mcieaôndo una wase se u tesen ser Yehova doo se ishima nena?
13 Mcieaôndo una wase se u ungwan Yehova. Ka er or ka nana̱ zua a mfe u Yehova, nana̱ hen nana̱ fa icighanmlu na man iengem na man tahav nav man ijirôron na i sha mimi man kwaghfan na man dooshima na la nahan ve, ihindi i ta nan iyol shi nan wa kwagh na ikyo ye. Imba mcie la ngu hange hange aluer ka u or nana kporom ikyua hen a na yô. Jim je yô, ver ishima sha kwagh u Pasalmi 25:14 a kaa la, ér: “Kwaghmyer u TER ngu a mba ve cie Un yô.” Nahan aluer hindi ta se iyol, se cia u vihin Ter wase u a doo se ishima ne ishima yô, se fatyô u kporom ikyua hen a na. Mcieaôndo la una wase se u ungwan kwaghwan u i nger ken Anzaakaa 3:6 la, ér: “Umbur Un sha ijende you cii, Un kpaa Una kôôm igbenda you.” Inja i mkaanem man yô ér nyi?
14, 15. (a) Ka nyi akaa nahan ka i gba u se tsua gbenda u se er á la hanma seve? (b) Se er nan ve se tsua akaa a se soo u eren la sha gbenda u tesen ser se mba cie Aôndo?
14 Hanma sev yô, ka i gba u ú tsua akaa a ú er yô, akaa a vesen man a kiriki kpaa. U tesen ikyav yô, ka nyi inja iliam nahan ú lam a mba ú eren tom a ve imôngo laa, shin mba ú ze makeranta a ve imôngo laa, shin mba ú we ndor a ve la asee? (Luka 6:45) Ú nôngo tsung wer ú er tom u í ne ú la sha tahav ou cii kpa, shin ú ker di igbenda i ú vihi shighe gbem tsô ian la ia karaa? (Mbakolose 3:23) Ú kporom ikyua hen mba Yehova a doo ve ishima ga, gban je kpa kwagh a gbe ve a na ga la shinii, shin ú nôngo wer ú seer nyôôso mlu wou vea ior mba kwagh u ken jijingi a gbe ve ishima laa? (Anzaakaa 13:20) Kanyi kwagh ú er sha u van a mzehemen sha kwagh u Tartor u Aôndo, kua sha igbenda i ver ver je kpaa? (Mateu 6:33) Aluer akaawan a ken Ruamabera amba er a i nger heen ne nahan, ka á je a hemen gbenda u ú eren akaa hanma sev la yô, nahan a fatyô u kaan ér ú ngu umbur Yehova “sha ijende you cii.”
15 Inja na yô, hanma kwagh u se tsough u eren cii, doo u mhen ne una lu se sha ishima, ér: ‘Kanyi Yehova una soo ér m̱ ere? Me er nan ve a hemba saan un iyoloo?’ (Anzaakaa 27:11) U lun a mcieaôndo sha imba gbenda ingin ne ka gbenda u injaa u tesen dooshima hen Yehova kpen kpen. Shi mcieaôndo una mgbegha se se lu wang—ken jijingi man sha aeren man sha iyol kpaa. Umbur wer ken ivur shon i môm i Yakobu a taver Mbakristu asema ér ve̱ ‘kporom ikua hen Aôndo’ la, a shi a za hemen a kaa ér: “Wanger nen ave a en, ne mbaasorabo, man shi kile nen asema a en, ne mba asema a lu ne ahar ne.”—Yakobu 4:8.
16. Aluer se mba nan Yehova kwagh kpa, kanyi se fatyô u eren mayange ga, kpa gema kanyi se kôr cio u eren hanma shighe ciili?
16 Sha mimi yô, u se tese Yehova dooshima wase la hemba u palegh kwaghbo u eren di tsô la. Dooshima ka a mgbegha se u eren kwagh u a lu u shami la kpaa. U tesen ikyav yô, se kaa ser nyi sha erdoo u Yehova a er a vese mgbeghaa laa? Yakobu yange nger ér: “Hanma nagh ku dedoo man hanma iwua i vough kpaa ka Sha hen Ter u iwanger ve dugh, ve senen ye.” (Yakobu 1:17) Sha mimi yô, ka sea na Yehova hanma kwagh u se lu a mi cii kpa, akaa shon nga ne hingir ornyar ga. Akaa a á lu sha won cii kua inyaregh kì kí lu sha won cii vande kan ki nagh. (Pasalmi 50:12) Shi ka sea na Yehova shighe wase man agee ase kpa, ú ngu wer ka se lu kuren gbayol na u luun a vese shio yô, ma a kan shio u kuren ze. Aluer se venda u pasen loho u dedoo u Tartor u Aôndo kpa, una na awen aa gbire vaa! Nahan, ka sha ityôkyaa i nyi ve, se na Yehova inyaregh yasegh man shighe wase man agee asa? Ityôkyaa i vesen yô, u eren nahan la se lu tesen ser a doo se ishima a ishima yase cii, man a uma wase cii, man a mfe wase cii kua sha agee a ase cii.—Marku 12:29, 30.
17. Kanyi kwagh ia mgbegha se u nan Yehova naagh sar saar?
17 Aluer se mba nan Yehova kwagh yô, se nan nen un saan saan, “gadia ka or u nan ne kwagh sar sar la je nan doo Aôndo ishima ye.” (2 Mbakorinte 9:7) Kwaghwan u i nger ken Duteronomi 16:17 la una fatyô u wasen se u nan kwagh sar sar. I kaa her ér: “Hanma or nana̱ va na er nan fetyô yô, sha iveren i TER, Aôndo wou, A ver u yô.” Ka sea gbidye kwar sea nenge er Yehova a we naagh a vese yum nahan, ka i sar se pe se kpa nan un mgbeghaa. Imba mne la ngi i na i saan un iyol kpishi, di vough er wanye ka nana̱ na ormaren u nan ankwagh cuku kpa i doo ormaren shon tsung nahan. U tesen dooshima wase sha imba gbenda ingin ne ka a wase se u kporom ikyua hen Yehova.
Gba Un Ikyum sha Msen u Eren
18. Er nan ve i lu a inja u nôngon sha er se nyôôso gbenda u se eren mbamsen laa?
18 Ashighe a se eren msen ken iuv la ka a injaa kpishi—ka ashighe a ka se gba Ter wase u sha ikyum, se ôr kwagh a na ken to je la. (Mbafilipi 4:6) Er msen u eren í lu gbenda u vesen u kporom ikyua hen Aôndo yô, ka a inja u se tamber se time sha gbenda u se eren mbamsen asev la. Ú ngu wer saa mbamsen mba shon vea doo ungwan je vea ta ikpi, shin saa asember a í er msen a mi la aa lu sha alô sha alô sha gbenda u duen tseer tseer kpee ga, kpa ka di u kwagh u se er ken msen la a̱ lu mimi shi se ôr un a ishima yase i môm la kwagh a gbe sha mi ye. Se er nan ve mbamsen asev vea lu guda?
19, 20. Er nan ve i doo u se vande henen a ishima cii ve se er msene, man ka nyi akaa nahan a doo u gbidyen kwar sha mini?
19 Se fatyô u vanden gbidyen kwar ken ishima cii ve se mase eren msen ye. Aluer se vande henen a ishima tsuaa yô, kwagh la una na mbamsen asev vea har sha akaa a á gbe se ishima la jighilii shi vea hemba lun a inja kpaa, nahan se palegh u gban zeren kimbir asember a í fe á wuee, a or ka nana hii msen je maa a va nan ken ishima la. (Anzaakaa 15:28, 29) Alaghga u gbidyen kwar sha atôakyaa agen a Yesu yange ter ken msen na u tesen ikyav la shi henen sha er atôakyaa shon a bende sha mlu wase la kpaa, una wase se. (Mateu 6:9-13) U tesen ikyav yô, se fatyô u pinen ayol a ase ser, kanyi se ver ishima ser se er sha u se wase i̱ er ishima i Yehova shin tara? Mase zan se pase Yehova er i sar se u eren kwagh u se fetyô u eren cii, shi se sôn un ser a̱ wase se u eren nyityô tom i i ne se la shinii? Mase zan ishima ngi nyian se sha kwagh u ugbayol asevaa? Kanyi isholibo se er ve, se lu tômon ser ma i de se isholibo yasa? Ka ameen a nyi a tser se, man se kav ser hingir torough torough u Yehova ma a kor se sha imba gbenda ne nan je?
20 Heela tseegh ga, se fatyô u henen sha kwagh u ior mba se fe jighilii ser mba tômon iwasen i Yehova yô. (2 Mbakorinte 1:11) Kpa shi ka u a hungur se u nan un ishughun ga. Aluer se hen a ishima yô, mimi je se zua a atôakyaa kpishi a se sugh Yehova shi se wuese un hanma sev sha ci u erdoo na u a eren a vese mgbeghaa la yô. (Duteronomi 8:10; Luka 10:21) Shi aluer se er nahan yô se zua a mtsera ugenegh kpaa—kwagh la una wase se se hemba lun a mnenge u injaa ken uma shi se hemba lun a iwuese kpaa.
21. Ka akav a tesen a ken Ruamabera a nyi nahan se time sha á zum u se lu eren msen hen Yehova yôô?
21 Shi kwaghhenen kpa una seer nyôôso mbamsen asev. I nger mbamsen mba nomso man kasev mbajighjigh ken Mkaanem ma Aôndo. U tesen ikyav yô, aluer se tagher a mzeyol u vesen, u a lu nan se ishimanyian shi alaghga a lu anger uma wase shin uma u or u doon se ishima yô, se fatyô u ôron msen u Yakob yange er zum u lu wan ago a za zuan ishigh a Isou, anngô na u lu keren un ér una or iyev sha a na la. (Genese 32:9-12) Gayô, alaghga se time sha msen u Tor Asa yange er zum u ior i Etiopia miliôn jimin wa tange va u va tan num sha ior i Aôndo la. (2 Kroniku 14:11, 12) Aluer kwagh u a tser se la ngu nôngon u vihin Yehova iti yô, msen u Eliya yange er sha ishigh ki mba civir Baal sha Uwo u Karmel la una doo u timen sha mi, di er msen u Nehemia yange er sha kwagh u mvihi u gar u Yerusalem la kpa a doo nahan. (1 Utor 18:36, 37; Nehemia 1:4-11) U ôron amba a msen la shi gbidyen kwar sha mi la una taver jighjigh u nan wase shi una seer nan se mbamhen sha gbenda u ú hembe doon u se kar ve se shir ikyav mbi se tee ken ishima yase la se gema mbi se na Yehova yô.
22. Ivur i sha inyom i 2003 la ér nyi, man kanyi i doo u se zeren pinen ayol a ase hanma shighe ken inyom ne ciilii?
22 Nahan kera ka u henen a hen ga, ma icivir shin ishimaveren igen hemba u dondon kwaghwan u Yakobu yange wa ér “kporom nen hen Aôndo” la ga. (Yakobu 4:8) Se er nen nahan sha u seer mfe u se fe Aôndo la, man sha u seer a seer tesen dooshima wase hen a na, man sha u nôngon hemban sôsom a na ken mbamsen asev cii. Ken inyom i 2003 ne cii, mkaanem ma ken Yakobu 4:8 la ma a lu ivur i sha inyom, nahan se za nen hemen u gbidyen kwar nengen, aluer mimi je se mba kporom ikyua hen Yehova yô. Kpa, mkur u ivur shon la di ye? Yehova una ‘kporom her a vese’ nena, man kwagh la una va se a averen a nyi? Ka ikyaa i kwaghngeren u a dondo ne una time sha mi je ne.
Baver We Kpa?
• Er nan ve ikyaa i kporom ikyua hen Yehova la í lu kwagh u se tôô í wer wer ga?
• Ka nyi akaa nahan se fatyô u veren ishima ser se er sha gbaa u zuan a mfe u Yehova laa?
• Se tese ser Yehova doo se ishima sha mimi nena?
• Ka sha nyi igbenda nahan se fatyô u hemban lun a Yehova kôôsôô ken msen u erene?
[Study Questions]
[Blurb on page 11]
Ivur i sha inyom i 2003 ne yô, ér: “Kporom nen hen Aôndo, Un kpaa, Una kporom her a ven.”—Yakobu 4:8.
[Picture on pages 8, 9]
Yange Samuel vesen cii yô, va hingir u fan Yehova doo doo
[Picture on page 11]
Msen u Eliya yange er sha Uwo u Karmel la ngu ikyav i dedoo hen avese