Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Yehova Eren Kwagh U Shami Hanma Shighe cii

Yehova Eren Kwagh U Shami Hanma Shighe cii

Yehova Eren Kwagh U Shami Hanma Shighe cii

“TER eren perapera sha igbenda Na cii.”—PASALMI 145:17.

1. Or ka nana na ú ibo sha kwagh u ú er ga nahan, ka i lu ú ken ishima nena, man kwagh ne tese se nyi kwagha?

 ER I lu nahan or na ú ibo gaegh sha kwagh u ú er, shin nan puu kwagh u ú er aa u tôvon fan er i hii ve ú er kwagh shon shio vee? Aluer or er a we nahan yô, ishima ia vihi ú, man sha mimi yô, hanma or je kpa ishima ia de vihin nan ga. Kwagh ne gema tese se kwagh ugen u injaa; kwagh shon yô ka un ne: Aluer or er kwagh man se fa kwagh shon kuma se ga yô, doo u se gba nan nan ibo gaegh ga.

2, 3. Bibilo ôr akaa agen a yange er la vighe vighe ga, nahan mbagenev ka vea ôr á man vea zua a iwanger ga nahan ve er nena, nahan kpa Bibilo yô i ôr se nyi sha kwagh u Yehova?

2 Doo u se umbur nen kwagh u se hen ser doo u gban nan or ibo gaegh ga la, sha er Yehova Aôndo kpa se nan un ibo sha kwagh gaegh ga yô. Er nan ve i doo u se er kwagh nahana? Ityôkyaa yô, akaa agen nga ken Bibilo a alaghga se ôr á ve a taver se u kaven á ave ave la yô. Alaghga se ôr kwagh u aeren a mbacivir Aôndo yange ve er yô, shin se ôr kwagh u ijir i ngise Aôndo ôr mbacivir un yô, kpa er Bibilo i pase akaa shon vighe vighe ga yô, a wanger se ga. Kwagh ka a er i vihi yô, mbagenev ka vea ôr kwagh ken Bibilo una tsume ve maa ve gba puun Aôndo kaan ér ngu perapera ga shi eren kwagh u vough kpaa ga. Kpa, Bibilo pase se ér “TER eren perapera sha igbenda Na cii.” (Pasalmi 145:17) Mkaanem nam shi ma taver se ishima ér eren “ifer ga.” (Yobu 34:12; Pasalmi 37:28) Nahan, aluer ior mba nan Aôndo ibo gaegh nahan a doo un sha won kpa?

3 De se time nen sha atôakaa anyiin a a wase se se lumun ajiraôron a Yehova yô. Se faan atôakaa ne yô, se hide se time sha akaa ahar a i er ken Bibilo a alaghga a taver se mbagenev u kaven yô.

Er Nan Ve i Gbe u Se Lumun Ajiraôron a Yehova?

4. Er nan ve i gbe u se er teghelee zum u se lu henen sha akaa a Aôndo a ere? Tese ikyav.

4 Ityôkyaa i hiihii i í gbe u se lumun ajiraôron a Yehova yô, ka sha ci u hanma ijir í á er tsô yô, á fa ikyaa shon kôr inya, kpa se yô se fa í vie vie er un nahan ga. Nahan yô doo u se er teghelee shighe u se lu henen sha ma kwagh u Aôndo a er yô. U tesen ikyav yô: Tôô ase wer orjir u í fe nan dedoo ér nan er ijir sha mimi yô, nan ôr ijir igen ken koti nan kure. Nahan kpa, aluer orgen nan fa kwagh môm sha ijir la ga, shi nan fa atindi a í dondo ve í er ijir shon í kur kpaa ga, nan yem puun orjir la ér nan kure ijir la shami ga nahan, ú nenge imba or la wer nan ngu nyi oro? Aluer or er kwagh man se fa kwagh shon vindi vindi ga maa se gba mi nan nan ibo yô, a lu lanegh jighilii je. (Anzaakaa 18:13) Nahan a hemba lun lanegh cii, aluer se uumace mba kaka se puu “Orjirigh u tar cii” yô!—Genese 18:25.

5. Zum u se lu ôron kwagh ken Bibilo sha kwagh u ijir i Aôndo ngise ôr mbagenev la yô, gba u se umbur ser nyi?

5 Ityôkyaa i sha uhar yô, ka sha ci u Aôndo nengen ishima i or, kpa orumace yô nana fatyô u eren kwagh nahan ga. (1 Samuel 16:7) Mkaanem ma Aôndo kaa ér: “Mo TER M tev ishima, M kar ahi, sha u Me na hanma or sha igbenda i nan, sha inja i atam a aeren a nan.” (Yeremia 17:10) Nahan, aluer se ôr kwagh ken Bibilo sha kwagh u ijir i Aôndo ngise ôr mbagenev yô, se umbur nen ser er Aôndo á nengen akaa cii yô, yange una nenge a mbamhen mba ken atô ishima i ior mba ôr ve ijir la man mbaawashima vev mba Bibilo i̱ er se kwagh sha mi jighilii ga yô.—1 Kroniku 28:9.

6, 7. (a) Ka sha nyi gbenda Yehova á tese ér ka a gba u una er kwagh u a ker un iyol u eren je kpa, a er kwagh sha atindi na a vough man a perapera laa? (b) Zum u se er kwagh ken Bibilo man kwagh la a ne se lu henen ser alaghga Aôndo yange er kwagh u shami ga yô, se umbur ser nyi?

6 Ityôkyaa i sha utar yô: Yehova eren kwagh sha atindi a na a perapera la hanma shighe cii, ka a gba u una er kwagh u a kôr un iyol u eren je kpaa. Hen ase sha ikyav ne. Yehova yange er sha atindi a na a vough man a perapera la zum u a na Wan na ér a̱ va paa uumace mba ungwan imo na sha ikyev i isholibo man ku la. (Mbaromanu 5:18, 19) Nahan kpa, yange a nyoon Yehova tsung shighe u nenge Wan na ya ican shi kpe sha kon u mtsaha la. Kwagh ne tese se nyi sha kwagh u Aôndo? Bibilo ôr kwagh u “mpaa u a lu ken Kristu Yesu” la ér: “Lu sha u Aôndo Una tese perapera Na” yô. (Mbaromanu 3:24–26) I gema ishemberkwaghôron i ken Mbaromanu 3:25 ne ken Bibilo i̱ í yer ér New Century Version la ér: “Kwagh ne tese ér Aôndo eren kwagh u shami man u vough hanma shighe cii.” Sha kpôô yô, iniôngon i Yehova nôngo tsung na wan na ér a̱ paa se sha asorabo la tese ér “kwagh u shami man u vough” doo un ishima kpishi.

7 Nahan aluer se ôr kwagh ken Bibilo u a taver se u fan, u a ne mbagenev ve lu henen ér alaghga Aôndo yange er kwagh u shami ga yô, se umbur nen ser: Yehova eren kwagh sha atindi na a perapera man a vough, ka nahan ve Wan na je kpaa tange ga, de un kpe ku u nyoon tsung ye. Nahan, ú hen wer Yehova una nzughul a ieren na i̱ eren kwagh u perapera la sha akaa agenegh shinii? U ôron kwagh sha mimi yô, mayange je Yehova peren atindi na a eren kwagh u perapera man kwagh u vough la ga. Nahan yô, se mba a atôakaa kpishi a nan se vangertiôr ser Yehova eren kwagh u shami man kwagh u vough hanma shighe cii.—Yobu 37:23.

8. Er nan ve a lu shami ga u uumace henen ér Yehova ban a ieren i eren kwagh u vough man kwagh u perapera laa?

8 Ityôkyaa i sha unyiin yô, ka i je ne: Yehova gba or sha inja i mlu Na. (Genese 1:27) Nahan á na nan aeren a na, kua ieren na i̱ eren kwagh u vough man u perapera la kpaa. Nahan aluer ieren i eren kwagh u vough man kwagh u perapera i se lu a mi la na yô, se mba henen ser Yehova u á ne se aeren ne jim jim la yô ngu a á ga yô, ka shami ga. Nahan aluer se ôr ma kwagh ken Bibilo u i lu se inja er Aôndo er kwagh shami ga yô, se umbur nen ser se ya dyako i isholibo, nahan mfe u se lu a mi u fan kwagh u a lu u vough man u shami la yina. Kpa, Yehova Aôndo u a gbe se sha inja i mlu Na la yô, ieren na i̱ eren kwagh u vough man u perapera la ngi a mshi sha mi ga. (Duteronomi 32:4) Nahan yô u henen a hen tsô kpa doo u se hen ser uumace vea hemba eren kwagh u vough man u perapera a Aôndo ga.—Mbaromanu 3:4, 5; 9:14.

9, 10. Er nan ve or môm nan lu u kighir Yehova ér á pase ishô na sha kwagh u á er ga?

9 Ityôkyaa i sha utaan yô, ka Yehova tswen a “lu Uhembansha sha tar cii” ye. (Pasalmi 83:18) Nahan yô or môm nan ngu u kighir un ér á pase ishô na sha kwagh u á er ga. Ngu Ormaantyegh u Vesen, se di se mba er inyatyuu í í maa ikyagh a mi nahan, nahan ka kwagh u á soo la una er a ikyagh kira ye. (Mbaromanu 9:19–21) Nahan se mba se lu ikyagh ki Yehova a maa ne, se mba nyi je ve se na un ibo sha akaa a a erene? Tertamen Yobu, yange na Aôndo ibo sha akaa a Á eren a uumace yô, nahan Yehova kôôm un, pine un ér: “Ú sagh ijirôron Yama? Ú nam ibo sha u ú zua a ishô zee?” Tsô Yobu kav er un ôr kwagh sha iyol í Aôndo sha lan yô, nahan á zamber ér a̱ de un kwaghbo na. (Yobu 40:8; 42:6) Yô, mayange je se gba nen ken isholibo i nan Aôndo ibo sha ma kwagh la ga.

10 Sha kpôô yô, se hen atôakaa a injaa a se lumun ser mimi je Yehova eren kwagh u vough hanma shighe cii yô. Er se hen se fe igbenda i Yehova á eren kwagh nahan, se time ase nen sha akaa agen ahar a i er ken Bibilo a a alaghga mbagenev vea fa er yange hii ve a er ga yô. Se hii timen sha kwagh u orcivir Aôndo ugen yange er yô, se been yô, se time sha ijir i Aôndo iyol na ôr orgen yô.

Er Nan Ve Loti Na Ikpelaior i Toron Asema Ônov Nav Mbakaseva?

11, 12. (a) Ôr kwagh u er zum u Aôndo tindi mbatyomov uhar mba ve gema mluyol ve hingir mluyol u or ve za ken gar u Sodom la. (b) Ikyaa i Loti ne na ior pine mbampin ér nyi?

11 Genese ityough 19 ôr kwagh u er zum u Aôndo tindi mbatyomov uhar mba ve gema mluyol ve hingir mluyol u or ve za ken gar u Sodom la. Yange mbatyomov mban mba za nyer yô, Loti zamber a ve tsung wener ve tsa hen ya na. Tugh mbu il yô, ikpelaior i toron asema i hen gar la va kase ya u Loti wa atô ér a̱ na ve mbavannya nav mbara vea yav a ve. Loti yange kpeyol lam a ikpelaior i toron asema ne kundu kundu, kpa fa ve ityô ga. Er hange un tsung u kuran mbavannya nav mbara yô, á kaa a ve wener: “Anmgbianev av, de eren nen ifer nahan ze he! Nenge, mo m ngu a ônov mba kasev uhar mba ve lu a fa nom ga yô; yô, shi de nen, m̱ due ne a ve, er nen a ve er i sar ne yô, kpa ior mban yô, de eren nen ve kwagh ga, sha er ve va nyer hen haav av yô.” Kwagh tsô gba ikpelaior i toron asema la sha kwagh u Loti ôr a ve la ga. Ve de ve lu nôngon ér vea hembe hunda a nyôr. Nahan, mbatyomov mbara maa pir ikpelaior i̱ toron asema la ashe.—Genese 19:1–11.

12 Sha kpôô yô, akaa nzughul ior sha kwagh u yange er ne. Nahan mbagenev pine ér: ‘Er nan jim ve Loti gema ônov nav mbakasev na ikpelaior i̱ idya doo ve ishima kpishi la sha er una gema a yima mbavannya nava? Yange er lu kwaghbo ga zee, shi lu mciem kpôô kpôô ma na ve er kwagh nahan ga he?’ Imba kwagh u Loti er la nahan, er nan ve icighan jijingi u Aôndo mgbegha Peteru ér a̱ yila Loti ér “or u perapera”? Aôndo yange lumun a kwagh u Loti er la shinii? (2 Peteru 2:7, 8) De se time nen sha ikyaa ne vighe vighe sha er se gba nan nan Aôndo ibo gaegh ga yô.

13, 14. (a) Kanyi i gbe u se fa sha kwagh u Bibilo i̱ er se sha kwagh u Loti laa? (b) Kanyi i̱ tese ér Loti yange er kwagh sha mcie ga?

13 Kwagh u i gbe u se hii fan yô ka un ne, Bibilo na Loti ishô sha kwagh u er la ga, shi i̱ na un ibo kpaa ga, kpa i̱ ôr kwagh u á er la tseegh. Shi i̱ ôr se mhen u yange va Loti ken ishima ve er kwagh nahala ga, shin kwagh u yange mgbegha un ve er kwagh nahala kpaa ga. Zum u a va “nder” Loti a “mbaperapera . . . shin ku” tsô alaghga una mase pasen se hanma kwagh vindi vindi.—Aerenakaa 24:15.

14 Loti lu or u cian kwagh ga. Kwagh yange tsule un a tsule taver. Kwagh u Loti ôr a ior i Sodom ér ve de mbavannya mbara sha er “ve va nyer hen” haav nav la tese ér yange nenge wener gba u una war mbavannya mbara kpee je. Kpa, lu kwagh u zange ga. Oryuda u timen sha akaa a mbayiase ugen, mba yer un ér Josephus, á kaa wener Mbasodom lu “ior mba tswamen ior shi ve civir Aôndo ga . . . Ve soon mbavannya ga shi ve yaven a ayol a ve sha igbenda kposo kposo.” Nahan kpa, Loti cia ikpelaior i vihin asema la ga. A cighir ishima a due ken won a za kohol nomsombaiorov mba toron asema mban a lam a ve kundu kundu. Shi “gema uwegh wuhe hunda ken ijime” na kpaa.—Genese 19:6.

15. Er nan ve a fatyô u kaan ér Loti yange er kwagh sha jighjigh u nana?

15 Alaghga mbagenev vea pine ér, ‘kpa, a er nan ve Loti una gema ônov nav mba kasev una na ikpelaior i toron asema la sha wono?’ U gban karen ishima tsô henen ser awashima u Loti lu a mi ve er kwagh nahan la lu u bo yô, hemba doon u tôvon fan atôakaa a alaghga yange na ve er kwagh nahan la ga he? Hiihii yô, alaghga Loti yange er kwagh sha jighjigh u nan. Er nan ve se er kwagh nahana? A̱ shi nan kpa, Loti yange fa er Yehova war Sara, kwase u anngô na Aberaham yô. Sara yange doo ishima kpen kpen, nahan Aberaham kaa a na ér aluer or pine un ér ú ngu kwase u an yô, a̱ kaa wener un ngu ingyôr na, aluer á ôr nahan ga yô, a wua un, a ngohol un sha ikyev na kera. * Tsô er Sara lu ôron a ior nahan yô, Mbaigipiti kua a na za na Farao. Kwagh ka a er i doo yô, Yehova yange war Sara sha ikyev i Farao la, yange un u yaven a na. (Genese 12:11–20) Nahan alaghga Loti yange una kaa a ishima na ér ônov nav mba kasev mbara kpa Yehova una war ve nahan vough. Yange kwagh er nahan vough, Yehova yange war ônov nav mba kasev mbara sha ikyev i mbatyomov nav.

16, 17. (a) Ka sha nyi gbenda nahan alaghga Loti lu nôngon wener una er kwagh u kpiligh ior i Sodom iyol, shin una dan ve asema? (b) Aluer ka nyityô kwagh je i na ve Loti lu a imba mhen u eren kwagh u er la kpa, gba u se lu a vangertiôr ser nyi?

16 Shi time sha kwagh ugen kpaa u alaghga yange na ve Loti er kwagh nahan yô. Alaghga tsô, Loti lu nôngon wener una er kwagh u kpiligh nomsombaiorov mbara iyol, shin una dan ve asema. A̱ shi nan kpa lu a vangertiôr wener kwagh a gba ikpelaior la a ônov nav mba kasev mbara ga, sha ci u isharen i yaven a nomsoor la hemba taver ken ior mba ken gar u Sodom mban. (Yuda 7) Kwagh ugen yô, ior mbagenev ken gar la lu sôôr ônov mba Loti mba kasev mbara ér vea vôso, nahan alaghga anmgbianev man azende a ônovmbakemev mbara man ahuraior a ve eren kpenga imôngo la cii lu ken ikpelaior la. (Genese 19:14) Nahan, alaghga Loti lu a ishimaveren ér er mbagenev ken gar la lu sôôr ônov nav mba kasev yô, mbagenev ken ikpelaior i toron asema la vea lumun ér or môm a er ve kwagh ga. Nahan aluer ikpelaior ne ngi ken mzough ga yô, ia kera sendegh ngeegh sha kwagh u yange i̱ soo u eren la ga. *

17 Aluer ka nyityô kwagh je i̱ na ve Loti lu a mhen shin awashima ngura nahan kpa, se mba a vangertiôr ser: Yehova eren kwagh u vough hanma shighe cii, nahan ngu a ityôkyaa i dedoo i i ne ve á yer Loti ér “or u perapera” yô. Shi aluer se tôv sha aeren a Mbasodom mba toron asema mbara yô, se kaa ser Yehova yange tim aferaior a ken gar la lu shami ga he?—Genese 19:23–25.

Er Nan Ve Yehova Wua Usa?

18. (a) Kanyi yange i̱ er zum u Davidi soo wener i va a Areki ken Yerusalem laa? (b) Kwagh ne na mbagenev pine ér nyi?

18 Kwagh ugen u Bibilo i̱ er u alaghga una kondo mbagenev iyol yô, ka kwagh u yange er zum u Davidi na zwa í tôô areki u ikyuryan i lu yemen a mi ken Yerusalem la. I penda Areki shon sha ikyekye, Usa man anngô na lu kôôm i. Bibilo kaa ér: “Zum u ve za ar hen vande u gbiren alakema u Nakon la yô, Usa za uwegh sha areki u Aôndo kôr un, gadia abua nôngo gbev. Tsô ishima vihi TER a Usa; Aôndo ta num sha a na hen ijiir la sha kwaghbo na la, a maa a kpe hen kpe u areki u Aôndo la.” Iwer ngi kar yô, shi i soo ér a tôô areki la a yem a mi pe gen, kpa kwa ne yô lu Mbalevi mba ve lu Mbakohati la tôô un sha avande a ve er Aôndo tese nahan ye, nahan kwagh kera za iyol ga. (2 Samuel 6:6, 7; Numeri 4:15; 7:9; 1 Kroniku 15:1–14) Alaghga mbagenev vea pine ér: ‘Er nan ve Yehova ta num sha Usa yum nahana? Gadia Usa lu nôngon wener una kôr Areki la a de gbe ga.’ Atôakaa a injaa nga a i gbe u se fa sha kwagh ne sha er se na Aôndo ibo ga yô.

19. Er nan ve Yehova una er iferkwagh mayange ga?

19 Doo u se fa ser Yehova una er iferkwagh mayange ga. (Yobu 34:10) Aluer á er iferkwagh yô, kwagh la una tese ér ngu Aôndo u dooshima ga, kpa er se hen ken Bibilo ve se fe nahan, un “ka dooshima.” (1 Yohane 4:8) Kwagh ugen yô, Ruamabera kaa a vese ér “perapera man ijirôron i mimi, ka ve ve lu imagh ki ikônough [ki Aôndo] ki torough ye.” (Pasalmi 89:14) Nahan, a er nan ve Yehova una er iferkwagh sha wono? Aluer á er iferkwagh yô, una lu vihin imagh ki hementor na la.

20. Ka atôakaa a nyi a tese ér Usa yange una fa atindi a i wa sha kwagh u Areki laa?

20 Umbur wer Usa yange una fa Tindi u ngise í wa sha kwagh u Areki la. Ape Areki la una lu yô, á lu ikyav i tesen ér Yehova ngu hen ijiir la. Yange i wa Tindi jighilii sha kwagh u Areki la ér saa or u í ne nan ian tseegh nana bende un ave ye, i ta icin ne gbang gbang je lu kwagh u antior u nana hemba ato nana bende un ave yô, nana yem ityou tingir. (Numeri 4:18–20; 7:89) Nahan tom u tôôn icighan Areki la lu tom u eren asenge a mi ga. Ikyav tese ér, Usa lu Orlevi (kpa lu pristi ga), nahan yange una lan Tindi u i wa sha kwagh u Areki la ga. Kwagh ugen yô, ken anyom a karen ken ijime la, lu hen ya u ter na i koso Areki la ye. (1 Samuel 6:20–7:1) Areki la tsa hen ya u ter na anyom 70, cii ve Davidi va na zwa ér i tôô un i yem a mi ye. Nahan shighe u Usa lu iyev la je una fa atindi a i wa sha kwagh u Areki la yô.

21. Aluer se fa ser Yehova fe ishima i or yô, se na un ibo sha kwagh u yange er a Usa la ga nena?

21 Er í vande ôron ken ijime nahan, Yehova ngu a tahav mbu fan ishima i or. Bibilo kaa ér Usa er “kwaghbo,” nahan alaghga tsô Yehova nenge wener Usa lu or u soon icivir, kpa Bibilo gema pase nahan jighilii ga. Shin alaghga Usa lu orgengeseiyol, u wan tindi ikyo ga shinii? (Anzaakaa 11:2) Er Usa lu kôôm ikyekye i í penda Areki u i koso hen ya u ter na la ken igbar, hanma or lu nengen yô, kwagh la na un iyol moron kpishi shinii? (Anzaakaa 8:13) Areki la yange lu ikyav i̱ tesen ér Yehova ngu hen ijiir, nahan lu m-ban u jighjigh u nan na ve Usa hen wener uwegh ku Yehova ku yina u kôôm icighan Areki la ye shinii? A̱ lu nyi je i̱ na ve Usa er kwagh nahan kpa, se lu nen a vangertiôr ser Yehova tsaha un sha mimi. Yehova yange una nenge a kwagh ken Usa u na ve tsaha un ave ave yô.—Anzaakaa 21:2.

Ityôkyaa i Vesen Í Ia Na Ve Se Lu a Vangertiôr Yô

22. Akaa agen a Mkaanem ma Yehova ma er vighe vighe ga la gema tese se kwaghfan na nena?

22 Er Mkaanem ma Yehova ma er se akaa agenegh vighe vighe ga yô, kwagh ne gema tese se ér kwaghfan na hemba cii. Nahan yô, Yehova na se ian i se tese ser se suur sha a na yô. Akaa a se tim sha mi ne tese wang ér se mba a atôakaa a injaa a se lumun ajiraôron a Yehova ga he? Sha mimi yô, aluer se time sha Mkaanem ma Aôndo a ishima i môm se ta akperan sha ma kwagh ga yô, se fa akaa a Yehova kpishi, nahan aa na se lu a vangertiôr ser Yehova eren kwagh u vough man kwagh u perapera hanma shighe cii. Nahan aluer se ôr akaa agen ken Bibilo man tsume se, se fatyô u zuan a iwanger wang ave ave la ga kpa, se lu nen a vangertiôr ser Yehova eren kwagh u vough.

23. Se lu a vangertiôr sha akaa a Yehova una va er ken hemen la nena?

23 Se lu nen a vangertiôr sha akaa a Yehova una va er ken hemen la kpaa. Nahan se lu nen a jighjigh u nan dông ser, zum u una va timin mbaaferev sha shighe u zegecan la kpaa, una “tim orperapera a orifer imôngo” ga. (Genese 18:23) Mayange je, una er kwagh nahan ga, gadia perapera man kwagh u vough doo un ishima. Shi se na nen jighjigh dông ser, Yehova una va kure mbamgbe asev sha gbenda u u hembe doon cii ken tar u he la.—Pasalmi 145:16.

[Footnotes]

^ Mciem ma ma gba Aberaham iyol la lu ma sha inja, gadia takerada ugen u ú er akaa a mbayiase yô ôr kwagh u Farao ugen u yange na mbaageev nav zwa ve wua orgen ve ngohol kwase na u dooashe tsung yô.

^ Aluer ú soo u seer zuan a iwanger sha kwagh ne yô, nenge ken Iyoukura [zwa Buter] i Disemba 1, 1979 peeji 31.

Baver We Kpa?

• Ka atôakaa a nyi aa wase se u lumun ajiraôron a Yehova?

• Kanyi ia wase se ve se na Loti ibo sha mne u na ikpelaior i toron asema ônov nav mbakasev la ga?

• Ka atôakaa a nyi aa wase se u fan kwagh u yange na ve Yehova wua Usa?

• Se lu a vangertiôr sha akaa a Yehova una va er ken hemen la nena?

[Study Questions]