Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

ITINEKWAGH I TAMEN | KWAGH GBA SE A AÔNDO?

Er i Hii Ve Kwagh a Gbe Se a Aôndo Yô

Er i Hii Ve Kwagh a Gbe Se a Aôndo Yô

Mbatwerev mba sôron angev mbu ken ityou kaa a vese ér gba u ior vea kure mbamgbe vev mba sha iyol tseegh ga, gba u vea kure mba ken jijingi kpaa. Sha ci u ior ka ve soo u eren kwagh u una wase ve yô, shin civir or shin kwagh ugen u a hembe ve, sha er a saan ve iyol yô. Sha nahan yô, mbagenev ka ve tôô shighe ve u memen ve hen u eren ityomaveegh i doon ashe, gayô ve hen ityogholov mbi kuhwan shin amo a gberen, gayô ve time sha kwagh u imendenev man annyamev, man ambaakaa la. Nahan kpa, ior kpishi mba zough a msaanyol u tsan gbem sha u eren ambaakaa la ga.

Aôndo soo ér i saan uumace iyol hegen zan zan gbem sha won

Mbaôron Bibilo fa er isharen i uumace ve lu a mi i civir or la i lu kwagh u sha igbetar je yô. Mtom ma hiihii ma takerada u Genese mara tese ér, zum u Aôndo gba nomsoor man kwase u hiihii la, lamen a ve hanma shighe cii, nahan ve lu a ian i civir un. (Genese 3:8-10) Aôndo yange gba uumace ér ve lu sha tseeneke ve ga; gba u vea lamen a Na. Bibilo ôr kwagh u mgbe ne ciligh ciligh.

U tesen ikyav yô, Yesu kaa ér: “Saan mba ve lu mbaibanave ken jijingi la iyol.” (Mateu 5:3) Mkaanem man tese ér kwagh u se er ve a saan se iyol sha mimi yô, ka u kuren isharen i se lu a mi i fan Aôndo la. Se kure isharen la nena? Yesu na mlumun sha mpin ne ér: “Ka sha bredi tseegh or á lu uma ga, kpa ka sha hanma kwaghôron u a dugh sha zwa u Aôndo yô.” (Mateu 4:4) Ka sha igbenda i nyi nahan Mkaanem ma Aôndo, ka mbamhen nav man akaawan a na a i nger ken Bibilo je la, ka ma na i saan se iyol shi uma wase a lu se a inja? De se time sha igbenda i vesen i itiar.

Kwagh Gba Se a Kwaghwan u Dedoo

Nyian ne, mbafantakerada man mbalun a mkav sha akaa kpishi ka ve kegh a kegh iyol u wan ior kwagh sha kwagh u ikyaryan man dooshima man tsombor man num kôron man msaanyol, kua gbenda u vea zua a kwagh u injaa ken uma ve la kpaa. Nahan kpa, aluer ka Yehova Aôndo u a gbe uumace la ga yô, ka an nan hembe lun a mfe u nana wa se kwagh u vough sha kaa nee?

Bibilo tesen se u lun uma, er antakerada u pasen kwagh u ma anar nahan

U tesen ikyav yô, ka wea yam anar u he, er foto u tôôn shin kômputa nahan yô, u hen je wer anar la una lu a antakerada u pasen we er u er tom a anar shon, man gbenda ú u er u tom a mi ve una tsa kpishi shi una hemba wasen we yô. A fatyô u kaan ér Bibilo ngi er antakerada la nahan. Ka takerada u pasen se mlu u uma wase, u Aôndo u a gbe se la a nger sha ci wase yô. “Antakerada u pasen se er se tom a anar u se yam” la, ngu a pase se kwagh u anar shon una fatyô u eren yô, kua gbenda u se er tom a mi ve una hemba tsan la kpaa.

Bibilo ka i ta se icin sha aeren a aa fatyô u vihin uma wase la, vough er antakerada u tesen or er nana er tom a anar u nan yam la kpa ngu a er nahan. Alaghga mbagenev vea tese se kwagh u i lu inja er ngu ican u dondon ga yô. Nahan kpa, hemba doon u se dondo igbenda u i Aôndo u a gbe se la, sha er se palegh mbamzeyol shi se hemba zuan a kwagh u injaa ga zee?

“Mo M ngu TER Aôndo wou, M tese u kwagh u una lu u a inja yô, M hemen we sha gbenda u ú zenden sha mi la. Ma u ver ato sha atindi Am, tsô bem wou ma a lu er ifi nahan, man shi perapera wou kpaa ma a lu er agôndo a zegemnger nahan.”​—Yesaia 48:17, 18

Bibilo ngi a a iwasen man kwaghwan sha ci wase

Er Yehova a tesen se kwagh u se er shi a we se kwagh nahan kpa, kighir se ér se lunun kwaghwan na ga. Kpa er se doo un ishima shi a soo u wasen yô, ngu kaan a vese kundu kundu ér: “Mo M ngu TER Aôndo wou, M tese u kwagh u una lu u a inja yô, M hemen we sha gbenda u ú zenden sha mi la. Ma u ver ato sha atindi Am, tsô bem wou ma a lu er ifi nahan, man shi perapera wou kpaa ma a lu er agôndo a zegemnger nahan.” (Yesaia 48:17, 18) U ôron kwagh kpishi ga yô, aluer se dondo kwaghwan u Aôndo yô, a kpe se iyol. Se fatyô u ôron kwagh ne sha gbenda ugen ser, saa kwagh a gba se a Aôndo ve a kpe se iyol, shi a saan se iyol kpaa ye.

Se Soo U Fan Er i Hii Ve Mbamzeyol Ve Ngee Yô

Mbagenev nenge ér kwagh gba ve a Aôndo ga sha ci akaa za ve iyol kpishi, nahan taver ve u nan jighjigh ér Aôndo u se doo un ishima la ngu. Ikyav i tesen yô, alaghga vea pine ér: ‘Er nan ve ior mba dedoo kpa ve ye icana?’ ‘Er nan ve ônov mba ken uya mba ve fe kwagh môm môm ga la kpa ka i mar ve ve due a iwana?’ ‘Er nan ve ican i yan i ngee yum nahana?’ Sha kpôô yô, mbampin mbara ka mba vesen, man aluer se zua a mbamlumun sha ve yô, kwagh la una wase se kpishi. Doo u se na Aôndo ibo sha mbamzeyol mbara fese ga, kpa de se nenge er Bibilo, i i lu Mkaanem ma Aôndo la ia ta iwanger sha ikyaa ne yô.

Ken ityough ki sha utar ki takerada u Genese la, i ôr se kwagh u Satan, u yange nyôr ken iyô za mee nomsoor u hiihii la vea kwase na ér ve hemba Aôndo ato, ve ya kon u fan kwagh u dedoo man kwagh u bo, u Aôndo ta ve icin ér ve de ye ga la. Satan kaa a Ifa ér: “Né kpe je ga; gadia Aôndo fa iyange i né ya a la, iyange la ashe aa bugh ne, né hingir er Aôndo nahan, né gba fan kwagh u dedoo man kwagh u bo.”—Genese 2:16, 17; 3:4, 5.

Kwagh u Satan ôr ne, lu kaan ér Aôndo ka oraie, shi eren a mba a hemen ve la sha mimi ga. Satan kaa wener aluer uumace ungwa imo na yô, a hemba kpen ve iyol. Kwagh u Satan ôr ne una za a kure nena? Yehova maa de ér shighe a kar, nahan ior cii ve nenge aluer akaa a Satan ôr sha a na la ka mimi shin ka aie kpa vea fa yô. Sha nahan yô, Aôndo na Satan man mba ve te ikyaa a na la ian ér ve tese, aluer ka u uumace vea suur sha ayol a ve a hemba kpen iyol, a u suur sha Aôndo la yô.

We u nenge yô, akaa a Satan ôr sha iyol i Aôndo la ka mimi shin ka aie? Uumace vea fatyô u teman kpen ve iyol shi hemen ayol a ve a Aôndo shioo? Ican man ifer man angev man ku kua ipila man mvende u vendan atindi man ityav man mtim u ikyurior, kua akaabo agen a a tser uumace anyom udubu udubu hegen ne tese wang ér uumace undu Aôndo, mba nôngon ér vea hemen ayol a ve, kpa mba hemban yan a ya ican cii. Bibilo tese ér ka Aôndo a ne ve kwagh a tser uumace ga, kpa i̱ ôr kwagh u vesen u a tese ityôkyaa i akaa shon a tser uumace yô, ér: “Or ka nana lu a tahav sha orgen yô, nan eren nan ican.”—Orpasenkwagh 8:9.

Sha nahan yô, se nenge ser hemba doon u se sôn Aôndo a wase se se fa er i hii ve uumace ve lu yan ican la tseegh tsô ga kpa, shi a bee a mbamzeyol mba shon ga zee? Aôndo una er nena?

Kwagh Gba Se a Iwasen i Aôndo

Ior ker igbenda i vea de u gban angev shi been iyol shi kpen ica i gba hegen. Ka ve vihi shighe kpishi kua agee a ve man inyaregh sha kwagh ne, kpa i gba sha mi ga kuaa. Mbagenev hen ér aluer mba man mbaatakpa shin mba sôron akombo gayô ve za ker ma ijiir mba her yô, vea kera gba angev shin vea bee iyol shin vea kpe ga. Akaa ne cii fatyô u kuren awashima ve la ga.

Aôndo soo ér i kpe uumace iyol shi i saan ve iyol kpaa. Lu awashima u yange gba uumace a mi je la, shi ngu a awashima la her. (Genese 1:27, 28; Yesaia 45:18) Yehova Aôndo bum a vese ér nyityô kwagh i un we ishima u eren cii yô, una er kpee, a bunde ga. (Yesaia 55:10, 11) Bibilo ôr se kwagh u ityendezwa i Aôndo a er ér una hide a mlu u ken Paradiso, u orumace u hiihii vea kwase na yange ve ta kera la. I ôr ken takerada u Bibilo u masetyô la ér: “[Yehova Aôndo] una ese ve mliam sha ashe kera cii, ku ua kera lu ga, shin ijungwen shin mliam shin ican kpaa ia kera lu je ga, gadia akaa a tse la kar kera.” (Mpase 21:4) Aôndo una va a mbamgem mba doon tsung mban nena, man se zua a mtsera sha ityendezwa ne nena?

Wan u Aôndo, Yesu Kristu, tese mbadondon un ér ve eren msen ve sônon ér i er ishima i Aôndo. Ior kpishi fa msen la shin mba kimbir msen shon, u mbagenev ve yer ér Msen u Ter Wase la. Msen la kaa ér: “Ter wase u Sha, i̱ tsegha iti You, tartor Wou u̱ va, i̱ er ishima You shin tar kpaa vough er i eren i Sha nahan.” (Mateu 6:9, 10) Tartor u Aôndo la ka gbenda u Yehova Aôndo una kar a mbamzeyol mba hemen u uumace u ve a mi la kera, maa ua va a tar u he u perapera una tema ker sha ityendezwa na la yô. * (Daniel 2:44; 2 Peteru 3:13) Se er nyi ve se zua a mtsera ken ityendezwa i Aôndo laa?

Yesu Kristu ôr se kwagh u taver ga, u i gbe u se er yô, ér: “Man uma u tsôron yô, ka u ve̱ fa U, We Aôndo u mimi tswen, man shi Un u U tindi la, ka Yesu Kristu.” (Yohane 17:3) Aôndo una wase se se fatyô u zuan a uma u tsôron ken tar u he, u a tende zwa la. Ishimaverenkeghen ne shi ia wase u u̱ nengen a ityôkyaa igen kpaa, i nan mlumun sha mpin u a kaa ér, Kwagh gba se a Aôndo? la wer, een.

Ka Shighe u Suur sha Aôndo Je Ne

Aposotoli Paulu yange ôr Mbaatene mba ve hemban soon u ungwan akaa a he la kwagh u Aôndo sha Areopagu, shin sha igyungu i Mars ken gar u Atene, anyom kar hegen dubu uhar. A kaa a ve ér: “Ka Un je A ne uumace cii uma man iôôn kua akaa cii ye. Gadia ka ken a Na man se lu uma man se tenger shi se tem kpaa ye, er mbadughunatsam enev mbagenev kpaa ve kaa nahan la er: Se mba tsombor Na je kpaa.”—Aerenakaa 17:25, 28.

Kwagh u Paulu ôr a Mbaatene la ka nahan nyian kpaa. Aôndo u a gbe se la na se ahumbe a se ôôn min ne man kwaghyan u se ye la kua mngerem ma se me la. A akaa a dedoo a Yehova a ne se sha u se za hemen u lun uma ne shio yô, se lu uma ga. Kpa er nan ve Aôndo a ze hemen u nan mba ve civir un kua mba ve civir un ga mbara cii akaa a doon nee? Paulu kaa ér ka “sha u ve̱ ker Aôndo shin alaghga vea pev Un vea zua a Na kpaa, shin er A lu ica a hanmô wase ga nahan kpaa.”—Aerenakaa 17:27.

U soo u seer fan Aôndo, shin se kaa ser, u soo u seer henen kwagh u mbaawashima nav man kwaghwan na u una wase se u lun ken kpeyol hegen zan zan gbem sha won laa? Wea soo yô, se mba taver we ishima ser lam a or u nan ne u magazin ne la, shin mba ve gber un la. A doo ve u wasen we.

^ par. 20 Wea soo u seer fan er Tartor la ua na a gema eren ishima i Aôndo shin tar yô, ôr ityough ki sha 8 ki takerada u Bibilo Tese Ér Nyi Jimi? la. Ka Mbashiada mba Yehova ve gber u ye, shi u fatyô u za ôron shin gberen u hen ijiir yase i sha Intanet i www.mt1130.com/tiv la.